Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (9.351-9.375)



  1.      izsekoválen  -lna -o prid. () s katerim se izsekuje: izsekovalno orodje / izsekovalni stroj
  2.      izsekovánje  -a s () glagolnik od izsekovati: izsekovanje gozdov
  3.      izsekováti  -újem nedov.) s sekanjem v celoti, popolnoma odstranjevati: izsekovati gozdove ◊ teh. izrezovati iz večjega kosa pločevine, kartona, papirja po vsem rezu hkrati
  4.      izselítev  -tve ž () glagolnik od izseliti: izselitev so hitro opravili; množična izselitev; izselitev strank iz stanovanj; izselitev iz domovine; izselitev v tujino / prisilna izselitev
  5.      izselítven  -a -o prid. () nanašajoč se na izselitev: izselitveni stroški; izselitveno dovoljenje / izselitveno ozemlje, področje
  6.      izséljenstvo  -a s (ẹ́) 1. bivanje v tujini, navadno stalno: vzroki izseljenstva / živeti v izseljenstvu 2. izseljenci: družba je pokazala veliko razumevanje za potrebe izseljenstva
  7.      izseljeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na izseljevanje: izseljevalna baza / izseljevalna politika
  8.      izseljevánje  -a s () glagolnik od izseljevati: omejiti izseljevanje; množično izseljevanje; izseljevanje v Ameriko, tujino / prisilno, sezonsko izseljevanje
  9.      izseljeváti  -újem nedov.) povzročati, da kdo zapusti svoje bivališče: okupatorji so naše ljudi zapirali in izseljevali; izseljevati stranke iz hiše izseljeváti se zapuščati svoje bivališče: ljudje so se začeli izseljevati / kmečko prebivalstvo se izseljuje v mesta; množično se izseljevati v tujino
  10.      izsesávanje  -a [sǝs in ses] s () glagolnik od izsesavati: izsesavanje vode, zraka; izsesavanje strupa iz rane / izsesavanje delavcev
  11.      izsesávati  -am [sǝs in ses] nedov. () 1. s sesanjem spravljati iz česa: izsesavati kri iz rane; izsesavati prah; izsesavati zrak // s sesanjem čistiti: izsesavati oblazinjeno pohištvo // nav. ekspr. izčrpavati, slabiti: težko delo ga izsesava / bela omela izsesava gostitelja 3. ekspr. izrabljati, izkoriščati: oderuhi so izsesavali kmete
  12.      izsesoválec  -lca [sǝs-c tudi sǝs-lc in ses-c tudi ses-lc] m () zastar. izkoriščevalec: izsesovalci ljudstva
  13.      izsévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izsevati: izsevanje elektronov
  14.      izsévati  -am nedov. (ẹ́) 1. fiz. oddajati valove, delce: atomsko jedro izseva elektromagnetne valove; zvezda izseva svetlobo 2. knjiž., ekspr. kazati, izražati: njen obraz izseva milino izsévan -a -o: izsevana svetloba
  15.      izsévnost  -i ž (ẹ̄) fiz. sposobnost izsevanja: izsevnost svetila
  16.      izsiljeválec  -lca [c] m () kdor izsiljuje: prišel je v roke izsiljevalcem; ekspr. nesramen, velik izsiljevalec
  17.      izsiljeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na izsiljevanje: izsiljevalne metode / izsiljevalno pismo / izsiljevalna skupina
  18.      izsiljeválka  -e [k] ž () ženska, ki izsiljuje: je znana izsiljevalka
  19.      izsiljeválski  -a -o [s tudi ls] prid. () nanašajoč se na izsiljevalce ali izsiljevanje: izsiljevalske grožnje / izsiljevalska skupina
  20.      izsiljevánje  -a s () glagolnik od izsiljevati: kaznovati koga zaradi izsiljevanja; denarno izsiljevanje; izsiljevanje priznanja; ekspr. to je navadno izsiljevanje / publ. politika izsiljevanja / izsiljevanje prednosti je bilo vzrok nesreče
  21.      izsiljeváti  -újem nedov.) 1. hoteti s silo priti do česa: izsiljevati odkupnino / izsiljevati prehod čez obkoljeno ozemlje / voznik osebnega avtomobila je izsiljeval prednost pred tovornjakom 2. s silo dosegati, da kdo kaj naredi, pove: tako dolgo ga je izsiljeval, da mu je izdal skrivnost; z grožnjami izsiljuje ljudi / otrok izsiljuje starše 3. knjiž. povzročati, vzbujati: strah izsiljuje sodelovanje med posamezniki / ponudba izsiljuje povpraševanje
  22.      izsiljívost  -i ž (í) jur. možnost prisilne uveljavitve pravnega predpisa
  23.      izskakováti  -újem nedov.) 1. skakati iz česa, navadno iz prometnega sredstva: padalci izskakujejo v določenih presledkih 2. premikati se s prvotnega, navadnega mesta: čolniček pri teh statvah pogosto izskakuje
  24.      izsledítev  -tve ž () glagolnik od izslediti: izsleditev atentatorja, morilca
  25.      izsledljív  -a -o prid. ( í) ki se da izslediti, odkriti: glavna misel je težko izsledljiva

   9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA