Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (9.276-9.300) 
- izpregovoriti gl. spregovoriti ♪
- izprevésti -vézem in izprevêsti -vêzem dov. (ẹ́; é) knjiž. izvesti, prevesti: izprevesti z zlatom izprevézen -a -o in izprevezèn -êna -o: z biseri izprevezena torbica ♪
- izprevideti ipd. gl. sprevideti ipd. ♪
- izprevreči ipd. gl. sprevreči ipd. ♪
- izprhávati -am nedov. (ȃ) s prhanjem spravljati (kaj tekočega) iz ust, nosa: izprhavati vodo; pren. vlak izprhava oblake sopare ♪
- izpričeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj izpričuje: izpričevalec ljudske volje / kinematografi so najvidnejši izpričevalci kulture kakega mesta ♪
- izpričevánje tudi spričevánje -a s (ȃ) glagolnik od izpričevati: izpričevanje enotnosti / izpričevanje resnice / po njegovem izpričevanju je ta dežela bogata ♪
- izpričeváti -újem tudi spričeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. javno kazati, izražati: izpričevati svoje nazore; s svojim oblačenjem izpričuješ slab okus; v kompoziciji črtic se izpričuje pisateljeva nadarjenost // nav. 3. os. biti zunanji izraz, znamenje česa; dokazovati: ti zgledi izpričujejo, kako gre jezik včasih svojo pot; vsaka ped zemlje je izpričevala, da jo skrbno obdelujejo 2. star. utemeljevati, podpirati kako trditev z dokazi; dokazovati: izpričevati svojo nedolžnost / vsa vas izpričuje resničnost tega dogodka izpričeváti se tudi spričeváti se nar. opravičevati se: izpričeval se je, da mu je žal za to, kar je storil ♪
- izprsávati se -am se nedov. (ȃ) 1. bočiti prsi: poveljnik se je izprsaval, da bi bil videti večji 2. ekspr. bahati se, postavljati se: zmeraj se izprsava ♪
- izprševáti -újem nedov. (á ȗ) pršeč oddajati delce: raketa izpršuje iskre ♪
- izprva gl. sprva ♪
- izpsováti -újem dov., izpsovál (á ú) redko ozmerjati, ošteti: izpsovala je sosedo izpsováti se ekspr. z zmerjanjem, oštevanjem izraziti svoje nezadovoljstvo, nerazpoloženje: pusti ga, naj se izpsuje ♪
- izpuhávati -am nedov. (ȃ) s puhanjem spravljati iz ust, pljuč: kadi cigareto in veselo izpuhava dim; izpuhavati toplo sapo / ekspr. rakete izpuhavajo pline ♪
- izpuhtévanje -a s (ẹ́) glagolnik od izpuhtevati: izpuhtevanje vlage, vode / od izpuhtevanja potnih teles segret zrak ♪
- izpuhtévati -am nedov. (ẹ́) 1. nav. ekspr. izhlapevati, izparevati: vino v posodi izpuhteva; pod sončnimi žarki izpuhteva vlaga // izginjati, minevati: malodušje izpuhteva 2. knjiž. oddajati, širiti: motor izpuhteva vročino; nekatere živali izpuhtevajo močen vonj / tovarna izpuhteva smrad (v okolico) ♪
- izpulítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izpuliti: izpulitev zoba ♪
- izpustítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izpustiti: izpustitev obsojenca; izpustitev iz zapora; izpustitev na prostost / izpustitev črke ♪
- izrabljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da izrabiti: izrabljivi prostori; izrabljiva snov ♪
- izrabljívost -i ž (í) značilnost izrabljivega: izrabljivost živil ♪
- izračunávanje -a s (ȃ) glagolnik od izračunavati: izračunavanje dohodka, obresti / izračunavanje prostornine ♪
- izračunávati -am tudi zračunávati -am nedov. (ȃ) z računanjem ugotavljati, določati: izračunavati cene, davke, obresti; izračunavati in napovedovati lunine mrke ♪
- izračunljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da izračunati: izračunljiv čas; lahko izračunljiva naloga / uspeh ni izračunljiv v denarju ♪
- izravnálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za izravnavo, izravnavanje: izravnalna naprava / za izravnavo neravnega poda uporabljamo izravnalne mase ♦ ekon. izravnalni sklad sklad, ki omogoča izravnavanje cen na domačem tržišču s cenami na tujem tržišču ♪
- izravnálnik -a m (ȃ) obrt. priprava za izravnavanje navadno z malto ometane površine: zidarski izravnalnik ◊ grad. vodnjaku podobna posoda pri hidroelektrarni za izravnavanje pritiska pri hipni spremembi dotoka vode k turbini ♪
- izravnánje tudi zravnánje -a s (ȃ) glagolnik od izravnati: izravnanje tal / izravnanje krivine / izravnanje plačilne bilance; prim. zravnanje ♪
9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 
