Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (9.101-9.125)



  1.      izmenljív  -a -o prid. ( í) knjiž., redko zamenljiv: aparat z izmenljivim objektivom
  2.      izmenljívost  -i ž (í) knjiž., redko zamenljivost: izmenljivost sestavnih delov
  3.      izmenovódja  -e in -a m (ọ̑) redko vodja izmene: izmenovodja v tovarni
  4.      izmerljív  -a -o prid. ( í) ki se da izmeriti: izmerljiva razdalja; izmerljivo trajanje; pren. izmerljive posledice odločitev
  5.      izmerljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost izmerljivega: izmerljivost obsega
  6.      izmetávanje  -a s () glagolnik od izmetavati: izmetavanje hrane iz želodca / izmetavanje gramoza iz jame
  7.      izmetávati  -am nedov. () 1. spravljati kaj iz sebe: bolnik izmetava kri; izmetavati iz želodca / izmetavati v velikih količinah / mošt izmetava goščo; pren., ekspr. velemesto vsrkava zdrave ljudi in izmetava izmozgane 2. z metanjem spravljati kaj iz česa: kopal je in izmetaval zemljo; izmetavati vodo iz čolna 3. pog., ekspr. trošiti, porabljati: za take reči izmetava denar; prim. zmetavati
  8.      izmirítev  tudi zmirítev -tve ž () glagolnik od izmiriti: izmiritev s sosedi / izmiritev čustev in razuma
  9.      izmišljáva  -e ž () star. izmišljena stvar: dopolnjevati doživetje z izmišljavami
  10.      izmišljávec  -vca m () ekspr. kdor si kaj izmišlja: kdo ve, kaj vse jim je natvezel ta izmišljavec
  11.      izmišljeválec  -lca [c tudi lc] m () nav. ekspr. kdor si kaj izmišlja: kaj pa verjameš takemu izmišljevalcu / pisatelj je dober izmišljevalec zgodb
  12.      izmišljevánje  -a s () glagolnik od izmišljevati si: sit sem njegovega izmišljevanja
  13.      izmišljeváti si  -újem si in zmišljeváti si -újem si nedov.) izmišljati si: izmišljevati si izgovore / star. izmišljevati pesmi pisati pesmi, pesniti / izmišljevati si strahove / o njej si izmišljuje vse mogoče / ko boš sam služil, si boš lahko izmišljeval, pog. se boš lahko izmišljeval, kaj bi jedel
  14.      izmívanje  tudi zmívanje -a s (í) glagolnik od izmivati: izmivanje rane / izmivanje madežev
  15.      izmívati  -am tudi zmívati -am nedov., tudi izmivájte; tudi zmivájte; tudi izmivála; tudi zmivála (í) z vodo ali drugo tekočino čistiti: izmivati rano // z vodo ali drugo tekočino odstranjevati zlasti umazanijo: izmivati z rok strjeno kri ∙ ekspr. zaradi zamude ga je pošteno izmivala opominjala, oštevala
  16.      izmodrítev  -tve ž () glagolnik od izmodriti: drago je plačal svojo izmodritev
  17.      izmodrováti  -újem tudi zmodrováti -újem dov.) 1. nav. ekspr. z modrovanjem, razmišljanjem priti do česa: modroval je, izmodroval pa ni ničesar / iron. poglejte, kaj so izmodrovali naši teoretiki / bomo že kaj izmodrovali, da bo prav si bomo že kaj izmislilistar. marsikako so izmodrovali o letini rekli, povedali 2. zastar. izmodriti: izkušnje so ga izmodrovale; ljudje se nočejo izmodrovati
  18.      izmojstrováti  -újem dov.) ekspr., redko domiselno, spretno narediti: izmojstroval si je tako pokrivalo, da so ga vsi občudovali
  19.      izmoledováti  -újem in izmolédovati -ujem dov.; ẹ̑) ekspr. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: pri kmetih so izmoledovali nekaj živeža / končno je izmoledovala, da je smela v kino
  20.      izmotávanje  -a s () glagolnik od izmotavati: izmotavanje otroka iz povojev / povedati kaj brez izmotavanja
  21.      izmotávati  -am nedov. () z odstranjevanjem, odvijanjem česa obdajajočega delati kaj prosto, vidno: izmotavati otroka iz povojev; ženska se je izmotavala iz jopic in ogrinjal izmotávati se nav. ekspr. s prizadevanjem, trudom prihajati iz neugodnega, zapletenega položaja: izmotavati se iz težav // z opravičevanjem, pojasnjevanjem poskušati priti iz neugodnega položaja: naj se izmotavam, kakor se hočem, to moram plačati
  22.      izmotovíliti se  -im se dov.) ekspr. s težavo, nerodno priti iz česa: počasi se je izmotovilil iz kočije
  23.      izmozgávanje  -a s () glagolnik od izmozgavati: nečloveško izmozgavanje delavcev
  24.      izmozgávati  -am nedov. () ekspr. 1. izčrpavati, slabiti: naporna vožnja izmozgava konje / tujina izmozgava mlade ljudi 2. izrabljati, izkoriščati: vojaki so ropali in izmozgavali podjarmljene dežele izmozgávan -a -o: izmozgavano ljudstvo
  25.      izmuzávati se  -am se nedov. () ekspr., redko 1. izogibati se: izmuzavati se napadalcem / izmuzavati se delu 2. izgovarjati se: izmuzaval se je, da tam nima kaj delati

   8.976 9.001 9.026 9.051 9.076 9.101 9.126 9.151 9.176 9.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA