Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (9.051-9.075)


  1.      izkrcávati  -am nedov. (ȃ) spravljati koga z ladje na kopno, navadno s posebnim namenom: izkrcavati vojaške enote na sovražnikovem ozemlju // publ. razkladati, raztovarjati: izkrcavati blago, tovor izkrcávati se stopati, odhajati z ladje na kopno: potniki so se začeli izkrcavati / skupina igralcev se je izkrcavala iz letala ♪
  2.      izkrceválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izkrcavanje: izkrcevalne priprave / izkrcevalna pristojbina ♦ voj. izkrcevalni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje ♪
  3.      izkrcevalíšče  -a s (í) kraj, prostor za izkrcavanje: urediti izkrcevališče ♪
  4.      izkrceváti  -újem nedov. (á ȗ) izkrcavati: izkrcevati potnike ♪
  5.      izkrčítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izkrčiti: izkrčitev gozda ♪
  6.      izkričávati  -am nedov. (ȃ) ekspr., redko kriče ponujati za prodajo namenjene stvari: pred stojnico je izkričaval prednosti svojega blaga ♪
  7.      izkrivíti  -ím dov., izkrívil (ȋ í) publ. popačiti, potvoriti: namenoma izkriviti podatke; izkriviti uradna poročila / izkriviti pesnikovo podobo; vse se je izkrivilo in izmaličilo izkrívljen -a -o: izkrivljene besede, informacije; resnica je zelo izkrivljena; prim. skriviti ♪
  8.      izkrívljanje  -a s (í) glagolnik od izkrivljati: izkrivljanje zgodovinskih dejstev / izkrivljanje resnice ♪
  9.      izkrívljati  -am nedov. (í) publ. pačiti, potvarjati: ta prikaz zelo izkrivlja zgodovinska dejstva; izkrivljati podatke / izkrivljati resnico ♪
  10.      izkrívljenje  -a s (ȋ) glagolnik od izkriviti: izkrivljenje zakonov / izkrivljenje resnice ♪
  11.      izkrívljenost  -i ž (ȋ) publ. lastnost, značilnost izkrivljenega: izkrivljenost podatkov / moralna izkrivljenost ♪
  12.      izkrvavéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. popolnoma izgubiti kri: ponesrečenec je izkrvavel; pren., knjiž. pesnikovo srce je izkrvavelo // knjiž. umreti: v vojni je izkrvavelo mnogo ljudi 2. ekspr. oslabeti zaradi velikih žrtev, izgub: dežela je izkrvavela v notranjih bojih izkrvavèl in izkrvavél -éla -o: izkrvavelo ljudstvo je životarilo ♦ agr. dobro izkrvavela žival žival, ki ji je ob zakolu odtekla vsa kri ♪
  13.      izkrvavévati  -am nedov. (ẹ́) izgubljati kri: ranjenec izkrvaveva ♪
  14.      izkrvavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izkrvaveti ali izkrvaviti: ranjenec je umrl zaradi izkrvavitve / dobra izkrvavitev živali ob zakolu ♪
  15.      izkrvavíti  -ím dov., izkrvávil (ȋ í) agr. povzročiti, narediti, da živali ob zakolu odteče vsa kri: zaklane živali so izkrvavili ♪
  16.      izkústven  tudi skústven -a -o prid. (ȗ) ki temelji predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju: izkustvena metoda; izkustveno znanje / izkustveni in duhovni svet; teoretične in izkustvene vede // dobljen iz izkustva: izkustveni kriteriji; izkustveno spoznanje ◊ ekon. izkustvena norma norma, postavljena na osnovi izkušenj; filoz. izkustvena sodba; lingv. izkustveni sedanjik sedanji čas, ki izraža na izkustvo oprto, na čas nevezano dovršno glagolsko dejanje izkústveno tudi skústveno prisl.: teoretično in izkustveno dokazati; priti do česa izkustveno ♪
  17.      izkústvenost  tudi skústvenost -i ž (ȗ) knjiž. 1. empiričnost: izkustvenost metode 2. redko izkušenost: delu se pozna velika življenjska izkustvenost ♪
  18.      izkústvo  tudi skústvo -a s (ȗ) 1. spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju: ugotoviti s pomočjo izkustva; uporabnost tega načela temelji samo na izkustvu / čutno izkustvo 2. knjiž. izkušnja: imeti bogata izkustva; življenjska izkustva / dolgoletna izkustva v stroki / odrsko izkustvo ♪
  19.      izlakotováti  -újem tudi izlákotovati -ujem in zlakotováti -újem tudi zlákotovati -ujem dov. (á ȗ; á) knjiž., redko izstradati, sestradati: izlakotovati zapornike izlakotován tudi izlákotovan in zlakotován tudi zlákotovan -a -o: izlakotovani jetniki ♪
  20.      izletávanje  -a s (ȃ) glagolnik od izletavati: izletavanje čebel ♪
  21.      izletávati  -am nedov. (ȃ) leteč odhajati, zapuščati kaj: gleda čebele, kako izletavajo; pren., ekspr. otroci doraščajo in izletavajo iz gnezda ♪
  22.      izlétništvo  -a s (ẹ̑) prirejanje, udeleževanje izletov: v zadnjem času se je izletništvo zelo povečalo / nedeljsko, zimsko izletništvo ♪
  23.      izlevíti se  -ím se in zlevíti se -ím se dov., izlévi se in izlêvi se in zlévi se in zlêvi se; izlévil se in zlévil se (ȋ í) odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, ličinka se izlevi ● ekspr. po nesreči se je izlevil v preprostega človeka je postal ♪
  24.      izlív  -a m (ȋ) 1. kraj, kjer se potok ali reka izliva: urediti izliv Ljubljanice v Savo; mesto ob izlivu reke / lijakasti izliv reke 2. glagolnik od izliti: a) izliv tekočine ♦ med. izliv krvi nabiranje krvi v podkožju in drugih mehkih delih; izliv semena iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti b) bil je vajen njenih čustvenih izlivov; motili so ga taki histerični izlivi ljubezni / brati, poslušati pesniške, srčne izlive 3. posoda za odtok vode, zlasti odvečne, umazane: zliti umazano vodo v izliv ♪
  25.      izliválnik  in zliválnik -a m (ȃ) knjiž. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode; lijak: zliti vodo v izlivalnik ♪

   8.926 8.951 8.976 9.001 9.026 9.051 9.076 9.101 9.126 9.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA