Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (8.901-8.925) 
- ivér tudi íver -a m (ẹ̑; ȋ) redko iver ž: iveri so leteli izpod sekire na vse strani ♪
- ivér tudi íver -i ž (ẹ̑; ȋ) 1. od celote ločen majhen, droben del navadno lesa: sekal je s tako silo, da so iveri letele daleč naokrog; ledne, skalne iveri; pren., knjiž. miselne iveri 2. z rodilnikom zelo majhna količina; drobec: tudi v tem je iver resnice 3. knjiž., redko misel, izrek: drobne iveri in sentence ● bibl. iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne ◊ les. droben del lesa določenih mer in oblik; zool. na morskem dnu živeča ploščata riba, ki ima na koži trnate izrastke, Pleuronectes flesus ♪
- ivérast tudi íverast -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) nanašajoč se na iver: iverasta lesovina / iveraste plošče iverne plošče ♦ min. iverasti prelom prelom, značilen za drobnozrnate snovi ♪
- ivéren in íveren -rna -o prid. (ẹ̑; ȋ) ki je iz iveri: iverni izdelki / iverne plošče plošče, narejene pod pritiskom iz iveri in fenolnih smol, lepil ♪
- íverica tudi ivérica -e ž (ȋ; ẹ̑) žarg. iverna plošča: ta del omare je iz iverice ♪
- ivérje tudi íverje -a s (ẹ̑; ȋ) več iveri: polno iverja in suhljadi je ležalo po tleh ♦ les. drobni deli lesa določenih mer in oblik ♪
- íverka in ivérka -e ž (ȋ; ẹ̑) pog. iverna plošča: obiti z iverkami; proizvodnja iverk ♪
- ivérnat in ívernat -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) bogat z ivermi: ivernata snov / ivernate plošče iverne plošče ♪
- ívjast -a -o prid. (ȋ) ivnat: ivjaste veje ♪
- ívje -a s (ȋ) snegu podobna snov, ki se naredi v mrazu in megli, zlasti na drevju: po grmovju se dela ivje; veje so pokrite z ivjem; svetlikajoče se ivje ∙ ekspr. glavo mu je pobelilo ivje njegovi lasje so postali sivi, beli ♪
- ívnat -a -o prid. (ȋ) pokrit z ivjem: ivnate veje; kučma in lasje so bili ivnati; ivnato drevje ♪
- ívovje -a s (í) drevje, grmovje iv: trstje se prepleta z ivovjem // veje iv: nalomiti ivovja ♪
- izbáviti -im dov. (á ȃ) zastar. 1. rešiti, osvoboditi: izbaviti tovariše; izbaviti se iz nevarnosti / izbaviti koga iz žalosti 2. opraviti, urediti: nič nisem izbavil ♪
- izbegávanje -a s (ȃ) glagolnik od izbegavati: izbegavanje samote; izbegavanje javni kritiki; izbegavanje pred posledicami ♪
- izbegávati -am nedov. (ȃ) knjiž. izogibati se, izmikati se: on me izbegava; iskala sta se in se spet izbegavala / izbegavala je njegovim pogledom / izbegavati kritiko izbegavajóč -a -e: njen izbegavajoči pogled ♪
- izbegljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. izmikajoč se, negotov: izbegljiv nasmeh izbegljívo prisl.: pisati o stvari nedoločno in izbegljivo ♪
- izberljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da izbrati: poljubno izberljivi predmeti ♪
- izbévskati -am tudi izbêvskati -am dov. (ẹ̑; ȇ) slabš. reči, povedati: izbevskaj, kar si slišal ♪
- izbirljív -a -o prid. (ȋ í) redko izbirčen: izbirljiv otrok / izbirljiv v jedi ♪
- izbirljívec -vca m (ȋ) ekspr., redko izbirčen človek: takih izbirljivcev ne maramo ♪
- izbirljívka -e ž (ȋ) ekspr., redko izbirčna ženska: je velika izbirljivka ♪
- izbljúvati -am in -bljújem tudi izbljuváti -bljúvam in -bljújem dov., izbljúval tudi izbljuvál (ú; á ú) izmetati iz želodca; izbruhati: izbljuvati jed, pijačo; pren., ekspr. izbljuval je vso svojo nezadovoljnost ♦ čeb. čebela izbljuva medičino spravi medičino iz medne golše izbljúvati se, tudi izbljuváti se izbruhati se: ko se je izbljuval, mu je odleglo ♪
- izbljúvek -vka m (ȗ) med. kar se izvrže iz želodca: okužiti se z izbljuvki; preiskava izbljuvka ♪
- izbojevánje -a s (ȃ) glagolnik od izbojevati: izbojevanje svobode, zmage ♪
- izbojeváti -újem dov. (á ȗ) 1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa: izbojevati svobodo, zmago; izbojevati si mir z orožjem / knjiž., z notranjim predmetom izbojevati boj 2. s prizadevanjem priti do česa: izbojevati pravico; izbojeval mu je vstop v višje kroge izbojeván -a -o: izbojevana enakopravnost ♪
8.776 8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 
