Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (8.826-8.850)


  1.      invalíden  -dna -o prid. (ȋ) ki je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposoben ali le delno sposoben za delo: invaliden delavec; rehabilitacija invalidnih otrok; telesno in duševno invalidne osebe; pren., ekspr. skoraj vsi kipi v hiši so bili invalidni // redko invalidski: invalidni sklad ♪
  2.      invalídka  -e ž (ȋ) ženska oblika od invalid: ima skrajšan delovni čas, ker je invalidka ♪
  3.      invalidnína  -e ž (ȋ) denarno nadomestilo za invalidnost: dobiti, prejemati invalidnino; imeti pravico do invalidnine / delovna invalidnina ki jo prejema delovni invalid poleg plače ali invalidske pokojnine; vojaška invalidnina ki jo prejema vojaški invalid poleg plače ali pokojnine // pog. invalidska pokojnina: kljub bolezni ni prosil za upokojitev, ker bi z invalidnino težko živeli ♪
  4.      invalídnost  -i ž (ȋ) lastnost, stanje invalidnega človeka: povzročiti invalidnost; priznati, ugotoviti invalidnost; določiti stopnjo invalidnosti; vzrok invalidnosti / trajna, začasna invalidnost; pren., ekspr. čustvena, duhovna invalidnost ♪
  5.      invalídski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na invalide: invalidski prejemki / invalidski dom, sklad; invalidski upokojenec kdor je upokojen zaradi invalidnosti; preskrbeli so mu invalidski voziček; invalidska komisija komisija, ki ugotavlja invalidnost; invalidska pokojnina pokojnina invalidskega upokojenca; invalidsko zavarovanje zavarovanje za primer invalidnosti invalídsko prisl.: invalidsko upokojiti koga ♪
  6.      ínvar  -ja m (ȋ) metal. zlitina železa in niklja: uporabljati invar; neskl. pril.: invar žica ♪
  7.      ìnvariánta  -e ž (ȉ-ȃ) mat. količina, ki pri kaki transformaciji ne spremeni svoje vrednosti: ugotoviti invarianto; pren., knjiž. na njuno razmerje so gledali kot na invarianto ♪
  8.      ìnvariánten  -tna -o prid. (ȉ-ȃ) nanašajoč se na invarianto: invariantna količina, lastnost / bistvo mišljenja ni invariantna struktura ♪
  9.      invazíja  -e ž (ȋ) 1. množično prodiranje, vdor vojaških sil ene države v drugo, vpad: napraviti, sprožiti invazijo / oborožena, sovražna invazija / invazija sovražnih letal, topov; pren., ekspr. invazija mravelj v stanovanje // med drugo svetovno vojno izkrcanje zavezniških sil na evropsko celino: vsak dan so pričakovali invazijo / zavezniška invazija 2. zastar. okupacija: čas francoske invazije na Slovenskem 3. ekspr., z rodilnikom pojavljanje česa v veliki množini: prišlo je do prave invazije kavbojskih filmov; podjetje računa z invazijo konkurenčnih izdelkov; invazija tujih turistov ◊ med. invazija bolezenskih klic v telo; zgod. invazija barbarov preseljevanje ljudstev na prehodu iz antike v srednji vek ♪
  10.      invazíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na invazijo: invazijska armada; invazijske čete, ladje / invazijske bolezni ♪
  11.      invektíva  -e ž (ȋ) knjiž. žaljiva beseda, žaljiv sestavek: govoril je o njem brez invektiv; satirična invektiva zoper nasprotnika; invektive in pamfleti ♪
  12.      invéncija  -e ž (ẹ́) odkrivanje in vnašanje novih elementov v ustvarjanje, zlasti umetniško: kiparjevo delo podpira bogata invencija; slog igranja je režiser prepustil invenciji igralcev; glasbena, umetniška, znanstvena invencija; pomanjkanje invencije / doseči, ustvariti kaj po invenciji, z invencijo / njegovo najnovejše delo je polno invencij // knjiž. iznajdljivost, domiselnost: pri izbiri snovi bi potreboval avtor več invencije ◊ lit. invencija snovi izbira primerne snovi za literarno obravnavo, oblikovanje, iznajdba; muz. invencija krajša, navadno instrumentalna polifonska skladba ♪
  13.      invenciózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. iznajdljiv, domiseln: invenciozen režiser; invenciozna ustvarjalna osebnost / invenciozna pisateljska domišljija / invenciozna skladba, stvaritev invenciózno prisl.: invenciozno napisana drama ♪
  14.      invencióznost  -i ž (ọ̑) knjiž. iznajdljivost, domiselnost: delo razkriva veliko pisateljevo invencioznost / invencioznost umetniške stvaritve ♪
  15.      inventár  -ja m (ā) 1. premični predmeti, oprema, ki se uporablja pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: dopolniti, nadomestiti, popisati inventar; obraba inventarja / pisarniški, šolski inventar; drobni inventar potrošni predmeti // seznam teh predmetov: delati, narediti inventar; vpisati v inventar 2. knjiž., s prilastkom skupek stvari, ki sestavljajo zaokroženo enoto: pečo prištevajo v starejši oblačilni inventar; novo gradivo dobro dopolnjuje inventar pisateljeve korespondence // izrazna sredstva umetniškega ustvarjanja: pisateljev besedni inventar; skromen ljudski pesniški inventar ◊ agr. mrtvi orodje, stroji, živi inventar domače živali kmetijske enote, zlasti živina; ekon. amortizacija inventarja ♪
  16.      inventáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na inventar: inventarna vrednost / inventarna knjiga knjiga s seznamom inventariziranih predmetov; inventarna številka številka posameznega inventariziranega predmeta / inventarni zapisnik ♪
  17.      inventaríst  -a m (ȋ) uslužbenec, ki vodi evidenco o inventarju: razpisati mesto inventarista ♪
  18.      inventarizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od inventarizirati: opraviti inventarizacijo / inventarizacija novih knjig, nabavljene opreme 2. knjiž. popis, pregled: potrebna bi bila inventarizacija anonimnih stvaritev / razstava predstavlja inventarizacijo vseh dosedanjih dosežkov v grafiki ♪
  19.      inventarizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od inventarizirati: inventariziranje opreme; zapisnik o inventariziranju / inventariziranje knjige, rokopisa ♪
  20.      inventarizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) ugotavljati količino, vrednost in delati seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove, popisovati: inventarizirati nove knjige, novo opremo / v podjetju zdaj inventarizirajo delajo inventuro; pren., knjiž. inventarizira pojme in jih zavrača // vpisati v tak seznam: inventarizirati knjigo, rokopis inventarizíran -a -o: inventarizirani predmeti ♪
  21.      inventárski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na inventar: inventarski predmeti / inventarska knjiga inventarna knjiga ♪
  22.      inventírati  -am nedov. in dov. (ȋ) zastar. delati inventuro: ves teden so inventirali ♪
  23.      inventíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. iznajdljiv, domiseln: inventiven in ustvarjalen avtor / pesnikovi motiviki manjka inventivne širine / inventivni glasbeni dosežki; film je režijsko zelo inventiven inventívno prisl.: inventivno zasnovano delo ♪
  24.      inventívnost  -i ž (ȋ) knjiž. iznajdljivost, domiselnost: pri izbiri snovi bi pričakovali od avtorja več inventivnosti / inventivnost umetniškega dela ♪
  25.      inventúra  -e ž (ȗ) popisovanje blaga v zalogi na določen dan: delati, narediti inventuro; trgovina je zaprta zaradi inventure; pren., ekspr. pomladanska inventura v stanovanju ♦ ekon. inventura popisovanje sredstev in virov sredstev na določen dan in ugotavljanje razlik v primerjavi s stanjem v poslovnih knjigah; trg. letna, polletna inventura ♪

   8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA