Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (8.651-8.675)


  1.      ignorántstvo  -a s (ā) redko ignoranca: v svojem ignorantstvu je mislil, da zna vse ♪
  2.      igráčarstvo  -a s (ȃ) obrt za izdelovanje igrač ♪
  3.      igrálčev  -a -o [u̯č] prid. (ȃ) nanašajoč se na igralce: igralčev nastop v komediji; igralčeva mimika / to je bila igralčeva druga osebna napaka v tej tekmi / igralčevi prsti so nervozno mešali karte ♪
  4.      igrálstvo  -a [u̯s in ls] s (ȃ) 1. dejavnost (gledaliških) igralcev: nastanek in rast slovenskega igralstva; razcvet igralstva / šele po dolgih letih igralstva se je odločil za drug poklic / ima smisel za igralstvo igranje // redko (gledališki) igralci: domače poklicno igralstvo; uspeh našega igralstva 2. (gledališko) igranje: utemeljitelj sodobnega igralstva / skušal je posnemati njegovo igralstvo ♪
  5.      igràv  -áva -o prid. (ȁ á) igriv: igravi in razposajeni otroci; zmerom je vesel in igrav / igravo valovanje morja ♪
  6.      igrávost  -i ž (á) igrivost: občudoval je njegovo igravost / igravost valov ♪
  7.      igrív  -a -o prid. (ȋ í) nav. ekspr. 1. ki se (rad) igra: igrivi pasji mladiči; živahen in igriv otrok / mehki igrivi prsti 2. ki se hitro, lahkotno giblje, premika: igrivi valovi; igrive pomladne sapice / igrive sence na stropu / njen igrivi korak lahkotni 3. ki izraža, kaže veliko spretnost, hitrost v kombiniranju: igriva fantazija / znan je bil zaradi svoje igrive duhovitosti igrívo prisl.: voda se je igrivo pretakala po kamenju ♪
  8.      igrívost  -i ž (í) nav. ekspr. lastnost, značilnost igrivega: igrivost otrok / polastila se ga je vesela igrivost; občudoval je njeno prisrčno igrivost / igrivost valov / domišljijska igrivost ♪
  9.      igvanodón  in igvanodónt -a m (ọ̑) pal. velik izumrli plazilec iz skupine dinozavrov ♪
  10.      ihnévmon  -a m (ẹ̑) zool. zlasti v severni Afriki živeča majhna zver, ki se hrani s kačami, ptiči, Herpestes ichneumon ♪
  11.      íhtav  -a -o prid. (ȋ) ki je v stanju ihte: tako je bil ihtav, da bi vse razbil / to je ihtav človek, otrok / postal je ihtav in nepopustljiv / v nagovoru ihta ihtava // ki izraža, kaže ihto: govoril je z ihtavim glasom; z ihtavo kretnjo ga je odrinil / ihtava naglica, nestrpnost íhtavo prisl.: ihtavo je delal; ihtavo jokati; kaj te briga, je rekla ihtavo ♪
  12.      íhtavec  -vca m (ȋ) ekspr. ihtav človek: ne bodi tak ihtavec ♪
  13.      íhtavost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost ihtavega človeka: njegova nerazsodnost in ihtavost / ihtavost kretenj / vsa ihtavost mu je izginila iz glasu ♪
  14.      ihtiólov  -a -o (ọ̑) pridevnik od ihtiol: ihtiolovo mazilo ♪
  15.      ihtiozáver  -vra m (á) pal. velika izumrla morska žival, podobna ribi: okostje ihtiozavra ♪
  16.      ihtív  -a -o prid. (ȋ í) ihtav: ihtiva maščevalnost, nestrpnost / govoril je z ihtivim glasom / postala je zelo ihtiva ihtívo prisl.: ihtivo se ga je oklepala ♪
  17.      ihtívost  -i ž (í) ihtavost: pri delu se je poznala njegova ihtivost ♪
  18.      ihtljív  -a -o prid. (ȋ í) redko ihtav: slišalo se je ihtljivo loputanje z vrati ♪
  19.      ijékavec  -vca m (ẹ̄) lingv. kdor govori ijekavščino ♪
  20.      ijékavski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ijekavce ali ijekavščino: ijekavsko narečje ♪
  21.      ijékavščina  -e ž (ẹ̄) lingv. skupina jugozahodnih in osrednjih štokavskih govorov z zameno ije ali je za nekdanji jat ♪
  22.      íjevski  -a -o prid. (ȋ) lingv. nanašajoč se na glas i: ijevski samoglasnik / ijevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -i; ijevska sklanjatev ♪
  23.      íkavec  -vca m (ȋ) lingv. kdor govori ikavščino ♪
  24.      íkavski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ikavce ali ikavščino: ikavsko narečje ♪
  25.      íkavščina  -e ž (ȋ) lingv. skupina zahodnih štokavskih ali dalmatinskih čakavskih govorov z zameno i za nekdanji jat ♪

   8.526 8.551 8.576 8.601 8.626 8.651 8.676 8.701 8.726 8.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA