Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (84.861-84.885)


  1.      žigósanje  -a s (ọ̑) glagolnik od žigosati: žigosanje razglednic / žigosanje izdelkov / javno žigosanje; žigosanje koga ♪
  2.      žigósati  -am nedov. in dov. (ọ̑) 1. opremljati z žigom: žigosati dopise, razglednice, spričevala / žigosati zlato ♦ vet. žigosati živino 2. ekspr. označevati, opredeljevati: žigosajo ga za izdajalca, kot ničvrednega človeka / hribovski čevlji so ga žigosali na poseben način 3. ekspr. negativno ocenjevati, kritizirati: žigosati nasprotnike / žigosati privilegije žigósan -a -o: žigosana znamka; žigosano meso ♪
  3.      žíher  [hǝr] prisl. (í) nižje pog. lahko: žiher greste tja / žiher mi verjameš ♪
  4.      žíla  -e ž (í) 1. cevast organ, po katerem teče kri ali limfa: žila nabrekne, poči, se zamaši; prerezati, prevezati, stisniti žilo; dati injekcijo v žilo; kri kroži, se pretaka po žilah; debele žile; vratna žila; žila na zapestju; poapnenje žil; utrip žile / potipati komu žilo ugotoviti, kako bije, utripa srce; ekspr.: vino poživlja žile telo; toplota se mu je razlila po žilah občutil je toploto po telesu / krvne žile 2. ekspr., navadno s prilastkom dar, sposobnost: ima pesniško žilo; prirojena trgovska žila // nagnjenje, potreba: pretepaška žila se mu je umirila 3. bot. vrvasto razporejeni skupki celic v listu in steblu, ki prevajajo organske snovi in vodo z rudninskimi snovmi, raztopljenimi v njej: listne, stebelne žile; značilen potek žil v listu; razporeditev žil v steblu 4. tanka nepravilna plast v kamnini iz drugače obarvanih ali drugih mineralov: žile v marmorju; črn kamen z belimi žilami // navadno s prilastkom nahajališče česa v zemlji: bogata premogova žila; priti do vodne žile // petr. telo kamnine ali rude, ki ima obliko plošče: navpična, vodoravna rudna žila; vodna žila za vodo prepustna plast z večjo količino vode med dvema neprepustnima plastema; zlata žila kremenova žila, ki vsebuje zrna zlata 5. publ., navadno s prilastkom pomembna prometna pot: glavno mestno žilo omejujeta dva trga / ceste, železniške proge, reke so najpomembnejše prometne žile 6. plast trdega tkiva v mesu: odstraniti žile in maščobo od mesa / ekspr. napel je vse žile, da bi ga prepodil mišice, kite 7. del moškega spolovila nekaterih sesalcev: bikova žila; žila jelena // nar. močen korobač iz posušene bikove žile; bikovka, žilavka: pretepsti koga z žilo / bikova žila ● star. vse žile je napenjal, da bi si izboljšal položaj sile; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil; star. delati na vse žile na vse pretege; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. modra kri se ji pretaka po žilah je plemiškega rodu; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. kri ji je zastala, zledenela v žilah od strahu zelo se je prestrašila ◊ anat. koronarna žila ki v obliki venca obdaja srce; limfna žila po kateri se pretaka limfa; (žila) dovodnica; bot. listna žila; elektr. žila posamična žica v kablu, vodniku s pripadajočo izolacijo in morebitno dodatno opremo; med. krčna žila bolezensko razširjena (žila) dovodnica; zlata žila bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini; aritmija žile; zool. žile žili podobne tvorbe v krilih žuželk, ki jim dajejo oporo ♪
  5.      žílast  -a -o prid. (í) 1. ki ima izrazite, izstopajoče žile: žilasta noga, roka // ki ima žile: žilast marmor / žilasta govedina polna trdega tkiva, kit 2. suh, z močno razvitimi kitami; žilav: velika, žilasta ženska ♪
  6.      žílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žilo: žilna stena / žilni utrip / žilno obolenje / žilna rudnina ◊ anat. žilni sistem; min. žilno zlato zlato, ki se pojavlja v kremenovih žilah ♪
  7.      žilétka  -e ž (ẹ̑) pog. britvica: briti se z žiletko ♪
  8.      žílica  -e ž (í) 1. manjšalnica od žila: v glavi ji je počila žilica / krvne žilice v pokostnici; limfne žilice / apnenec z mnogimi žilicami 2. ekspr., s prilastkom dar, sposobnost: ima pesniško žilico; zatajiti je moral svojo slikarsko žilico // nagnjenje, potreba: upreti se svoji potepuški žilici ● ekspr. žilica mu ni dala miru, da se ne bi pobahal ni se mogel premagati; ekspr. vsaka žilica v njem je drhtela zelo je bil vznemirjen; ekspr. zdaj si ga potipal za pravo žilico povedal, vprašal si tisto, za kar se najbolj zanima, kar ga najbolj prizadene ♪
  9.      žíliti  -im nedov. (í ȋ) obrt. vstavljati ozke okrasne vložke v les: žiliti in flodrati ♪
  10.      žílje  -a s (ȋ) več žil, žile: žilje mu je nabrekalo; modrikasto žilje na rokah // ožilje: prevelika obremenitev srca in žilja ♪
  11.      žíljka  -e ž (ȋ) bot. rastlina vlažnih gorskih travnikov s črtalastimi listi in rumenkasto belimi cveti v grozdastem socvetju, Tofieldia: tu raste žiljka / navadna žiljka ♪
  12.      žílnat  -a -o prid. (ȋ) ki ima veliko izrazitih, izstopajočih žil: žilnata noga, roka // ki ima žile: žilnat marmor ♦ bot. mrežasto žilnat list list, pri katerem iz močnejše osrednje žile izhaja več stranskih, mrežasto razporejenih žil ♪
  13.      žílnatost  -i ž (ȋ) značilnost žilnatega: žilnatost bolnih nog ♦ bot. različna žilnatost listov ♪
  14.      žílnica  -e ž (ȋ) anat. 1. srednja, s krvnimi žilami prepletena plast zrkla: žilnica in mrežnica 2. notranja, s krvnimi žilami prepletena ovojnica osrednjega živčevja: pajčevnica in žilnica ♪
  15.      žilnína  -e ž (ȋ) petr. kamnina, nastala iz magme, v obliki žile: globočnine, predornine in žilnine ♪
  16.      žíma  -e ž (í) odrezana dolga dlaka zlasti iz konjskega repa, konjske grive: razrahljati žimo; barvanje žime; krtača, sito iz žime; naslanjač, polnjen z žimo / gumirana žima; umetna žima / konjska žima ♪
  17.      žímarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žimo ali žimarstvo: žimarski izdelki / žimarska tkalnica ♪
  18.      žímnat  -a -o prid. (ȋ) 1. ki je iz žime: žimnata blazina / žimnato sito 2. po videzu, otipu podoben žimi: žimnati lasje ♪
  19.      žímnica  -e ž (ȋ) zlasti z žimo napolnjena blazina za ležanje: iztepsti, prezračiti žimnice; ležati na žimnici; postelja s tridelnimi žimnicami; polnila za žimnice; žimnica za otroško posteljo / vzmetna žimnica vzmetnica ♦ lov. past z zanko, zankami iz žime za lovljenje ptic ♪
  20.      žímničar  -ja m (ȋ) izdelovalec žimnic: po poklicu je žimničar ♪
  21.      žímničen  -čna -o (ȋ) pridevnik od žimnica: žimnično blago ♪
  22.      žíngati  -am nedov. (ȋ) nižje pog. 1. peti, prepevati: žingajo vsak svojo pesem 2. v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: vso noč ga žingajo ♪
  23.      žínjati  -am nedov. (ȋ) nar. koroško misliti, premišljevati: ne žinjaj več name; žinja, da mora že tako biti ♪
  24.      žír  -a m (ȋ) plod bukve: v rokah je imela dva žira / bukov žir // ed. več žirov, žiri: prašiči so se napasli žira; nabirati žir ♪
  25.      žiráfa  -e ž (ȃ) 1. velika afriška žival z zelo dolgim vratom: čreda žiraf; vrat ima kot žirafa 2. žarg., rad. visoko mikrofonsko stojalo z ročico ♪

   84.736 84.761 84.786 84.811 84.836 84.861 84.886 84.911 84.936 84.961  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA