Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (83.336-83.360)


  1.      zaúpnost  -i ž (ū) 1. lastnost, značilnost zaupnega: zaupnost tujca ga je presenetila / zaupnost pogovora / zaupnost dokumenta // kar je zaupno: pripovedovati zaupnosti 2. zaupljivost: znana je po svoji zaupnosti 3. zaupanje: med njimi se je ustvarila zaupnost ♪
  2.      zaupogníti  -pógnem tudi -pôgnem dov. (ȋ ọ́, ó) redko upogniti: zaupogniti vejo ♪
  3.      zaúšen  -šna -o prid. (ȗ) zastar. zaušesen: zaušna bradavica ♪
  4.      zaúšnica  -e ž (ȗ) udarec, navadno s plosko roko po licu: zaušnica ga je zabolela; dobiti zaušnico; krepka zaušnica / dati, pog. primazati, pripeljati, prisoliti, pritisniti komu zaušnico // ekspr. kar povzroči komu razočaranje, neprijetnosti, navadno po krivici: dobiti moralno zaušnico / to je zaušnica njegovemu delu ♪
  5.      zautrípati  -am in -ljem dov. (ȋ) knjiž. začeti utripati: srce mu je vznemirjeno zautripalo ♪
  6.      zaúzdati  -am dov. (ȗ) nadeti, namestiti uzdo: zauzdati konja ♪
  7.      zaužíti  -žíjem dov. (í ȋ) 1. sprejeti hrano, tekočino v telo skozi usta: zaužiti zajtrk; ves dan ni nič toplega zaužil / zaužiti tablete, zdravilo / razočaran je zaužil strup 2. star. biti deležen česa; užiti: zaužil je veliko gorja / takrat sem zaužil dosti mraza občutil zaužít -a -o: količina zaužitega alkohola ♪
  8.      zazabíti  in zazábiti -im dov. (ȋ á) star. pozabiti: nekaj ga je zmotilo, da je zazabil na svoje delo zazabíti se in zazábiti se 1. postati duševno odsoten: večkrat se je zazabil 2. spozabiti se: kako se je mogel tako zazabiti ♪
  9.      zazánkati  -am dov. (ȃ) 1. namestiti, zategniti zanko okoli česa: z vrvjo zazankati deblo ∙ evfem. iz obupa se je zazankal se obesil // ekspr. zvijačno ujeti, dobiti: končno sem te le zazankal 2. obrt., v zvezi s petlja potegniti eno petljo skozi drugo, da se pletenje zaključi in se ne para: zazankati tri petlje na mestu, kjer bo gumbnica zazánkan -a -o: zazankane petlje ♪
  10.      zazdàj  in za zdàj prisl. (ȁ) za ta čas, trenutek: zazdaj bi bilo to dovolj / zazdaj boš delal, kot jaz hočem ♪
  11.      zazdéhati  -am dov. (ẹ́) zazehati: pretegnil se je in zazdehal / s smiselnim osebkom v dajalniku od dolgočasja se mu je zazdehalo ♪
  12.      zazdéti se  -ím se dov., zazdì se (ẹ́ í) 1. s smiselnim osebkom v dajalniku dobiti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega: zazdelo se mu je, da se v grmovju nekdo skriva; za hip se mu je zazdelo, da je doma / nenadoma se mu je zazdelo, da je na napačni poti je pomislil 2. s smiselnim osebkom v dajalniku začutiti željo, pripravljenost za kako dejanje: na obisk pride, če se mu (tako) zazdi / komur se je zazdelo, se je gibanju lahko pridružil kdor je hotel, želel // z oziralnim zaimkom ali prislovom izraža nedoločnost, poljubnost: pride, kadar se mu zazdi; utrujeni potniki so sedali, koder se jim je zazdelo 3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da kaj vzbudi občutek, vtis, kot ga izraža določilo: v velikem prostoru se mu je miza zazdela majhna ● dobro se mu je zazdelo, ker so ga pohvalili razveselil se je ♪
  13.      zazébsti  -zébem dov., nam. zazébst in zazèbst; zazébljen tudi zazebèn (ẹ́) 1. brezoseb. začutiti mraz: včasih ga je zazeblo; zazeblo ga je v prste, po hrbtu // ekspr. dobiti občutek mraza: zazebe me, če se spomnim njegove strogosti ∙ knjiž. pri tem spoznanju ga je zazeblo v dušo, srce, pri duši, srcu je začutil potrtost, žalost 2. knjiž. povzročiti občutek mraza: mrzla zemlja je zazebla utrujeno telo / žalostna novica ga je zazebla 3. brezoseb., knjiž. postati hladen, mrzel; shladiti se: začel je pihati veter in zazeblo je ♪
  14.      zazéhati  -am dov. (ẹ́) nehotno široko odpreti usta ter globoko vdihniti in izdihniti zrak: pretegniti se in zazehati; glasno zazehati / s smiselnim osebkom v dajalniku zazehalo se mu je / široko zazehati ♪
  15.      zazéhniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. zehniti: zazehniti od utrujenosti ♪
  16.      zazelenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. dobiti (zelene) liste: drevo zazeleni / njiva, park zazeleni / redko plevel je visoko zazelenel zeleneč zrasel 2. postati zelen: krompirjevi gomolji so na svetlem zazeleneli 3. knjiž. zeleno se odraziti, pokazati: sredi opuščenega kamnoloma zazeleni skupina borov ♪
  17.      zazíb  -a m (ȋ) premik telesa sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: zazib zibelke; rahel zazib ♪
  18.      zazibálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) preprosta pesem v enakomernem ritmu za uspavanje otroka, peta ob zibanju: zibala ga je in mu pela zazibalko ♪
  19.      zazíbati  tudi zazibáti -ljem in -am, in zazíbati -ljem in -am dov. (í á í; í) 1. narediti, da se kaj enakomerno premika sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: zazibati zibelko / veter je zazibal jambor 2. navadno s prislovnim določilom z zibanjem povzročiti, da kdo polagoma pride v stanje, kot ga izraža določilo: zazibati otroka v spanje / enakomerno drdranje koles jih je zazibalo v prijetno dremavico // ekspr. s čim prijetnim sploh povzročiti, da kdo polagoma pride v stanje, kot ga izraža določilo: prijetna toplota ga je zazibala v sladke sanje; vino ga je zazibalo v brezskrbnost / pesem jih je zazibala v spomine zazíbati se tudi zazibáti se, in zazíbati se 1. enakomerno se premakniti sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: čoln se je zazibal in splul od brega; pri hoji se nekoliko zazibati; ekspr. žitno klasje se je zazibalo v vetru 2. ekspr. s čim prijetnim polagoma priti v stanje, kot ga izraža določilo: prevzelo jo je veselo upanje in zazibala se je v lepe sanje ● ekspr. ob tem vprašanju so se mu zazibala tla pod nogami občutil je negotovost, ogroženost; ekspr. zazibal se je po sobi zibajoč se začel hoditi ♪
  20.      zazíbniti se  -em se dov. (í ȋ) knjiž. zazibati se: čoln se je rahlo zazibnil ♪
  21.      zazidálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zazidavo: zazidalni red / zazidalno področje področje, določeno za zazidavo; zazidalna parcela zazidljiva parcela ∙ knjiž. tak zazidalni način združuje modernizem in tradicionalizem način zidanja, pozidave ♦ urb. zazidalni načrt načrt, ki podrobno določa zazidalne in proste površine manjšega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo ♪
  22.      zazídati  tudi zazidáti -am dov. (í á í) 1. z zidanjem narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati: pri obnovi so zazidali vse line; zazidati okno, vrata / zazidati odprtine pod streho // z zidanjem narediti, da je kaj zaprto, nedostopno: zazidati celico, stolp / z visokim zidom so dvorišče skoraj povsem zazidali // z zidanjem narediti a) da kaj ni dostopno: zazidati zaklad / zazidati dragocenosti v steno b) nekdaj da kdo mora ostati, kjer je: za kazen so ga živega zazidali / zazidati koga v stolp 2. z zidanjem stavb zapolniti prostor: zazidati vrzel med hišami / ni dovolil, da bi zazidali njive in travnik; zazidati obrežje s turističnimi objekti // ekspr. z zidanjem stavb porabiti, zapraviti: zazidati veliko denarja / vse svoje prihranke je zazidal v hišo 3. z zidanjem, s postavitvijo zidu onemogočiti: zazidati komu dovoz / zazidati komu razgled, svetlobo ● publ. zazidati novo naselje sezidati, zgraditi; redko zazidati kam spominsko ploščo vzidati zazídan -a -o: zazidano okno; polovica zemljišča je že zazidana ♪
  23.      zazijáti  -ám dov. (á ȃ) 1. ekspr. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): zaradi slabe izdelave so okna hitro zazijala / čevlji so ob strani zazijali podplat se je odtrgal od zgornjega dela // razmeroma široko se odpreti: porinil je, da so vrata nastežaj zazijala / od presenečenja so ji zazijala usta / razpoke v čolnu so še bolj zazijale so se še povečale // z odprtjem, razmikom česa nastati: na čelu mu je zazijala velika rana; v steni je zazijala razpoka 2. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: pod planincem je zazijal prepad; pren. v nas je zazijala praznina 3. slabš. široko odpreti usta, kljun: ko je slišal novico, je zazijal; od začudenja je kar zazijal; petelin zazija od vročine // zazehati: od časa do časa je zazijal 4. slabš. zakričati, zavpiti: zazijati od bolečine ● slabš. iz oči ji je zazijal strah po očeh se je videlo, da jo je strah; ekspr. pred njim je nenadoma zazijalo težko vprašanje se je pojavilo zazijáti se slabš. nepremično, navadno radovedno se zagledati: zazijal se je v izložbo; zazijati se za kom; kam si se zazijal / zazijal se je v mlado deklico zaljubil ♪
  24.      zazímiti  -im dov. (ȋ ȋ) agr. narediti, da pride kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo: zazimiti pridelke, vrtnice; zazimiti v klet ♦ čeb. zazimiti čebele ♪
  25.      zazírati se  -am se nedov. (ȋ ȋ) knjiž. upirati, usmerjati pogled kam; gledati: zazirati se skozi okno; zazirati se v daljavo / začudeno so se zazirali v nas; pren., ekspr. zazirati se v prihodnost ♪

   83.211 83.236 83.261 83.286 83.311 83.336 83.361 83.386 83.411 83.436  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA