Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (8.226-8.250)


  1.      grávis  -a m (ȃ) lingv. grafično znamenje za kratki naglašeni samoglasnik, krativec ♪
  2.      gravitácija  -e ž (á) 1. fiz. pojav, da se telesa privlačijo zaradi svoje mase, težnost: teorija gravitacije 2. gospodarska, prometna usmerjenost k določenemu središču, teženje: gravitacija vasi k mestu ♪
  3.      gravitacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gravitacijo: gravitacijski zakon; gravitacijska sila; gravitacijsko delovanje nebesnih teles / gravitacijsko polje polje, v katerem delujejo gravitacijske sile / gravitacijsko območje bolnišnice; gravitacijsko področje pristanišča ♦ teh. gravitacijska žičnica žičnica, po kateri se premika tovor zaradi lastne teže ♪
  4.      gravitírati  -am nedov. (ȋ) biti gospodarsko, prometno usmerjen k določenemu središču, težiti: okoliške vasi gravitirajo k mestu; pomorski kader gravitira glede študija na Piran; gravitirati proti industrijskemu centru; podeželski bolniki gravitirajo v Ljubljano ♪
  5.      gravúra  -e ž (ȗ) um. grafična tehnika, pri kateri graviranje v različne plošče omogoča ostro črtno risbo: slikar je mojster gravure // odtis v tej tehniki: na razstavi so bakrorezi, jeklorezi in druge gravure ♪
  6.      gŕbav  -a -o prid. (ŕ) ki ima grbo: bil je majhen, grbav človek / redko od težke nošnje je postala vsa grbava sključena, upognjena ♪
  7.      gŕbavček  -čka m (ŕ) manjšalnica od grbavec: zagledala je bledega grbavčka ♪
  8.      gŕbavec  -vca m (ŕ) kdor ima grbo: kot grbavec je bil še bolj občutljiv ♦ zool. (kit) grbavec kit, ki ima na hrbtu nazaj ukrivljeno tolsto plavut, Megaptera novaeangliae ♪
  9.      grbavína  -e ž (í) redko grbina: skakal je z ene grbavine na drugo; travniške grbavine ♪
  10.      grbavínast  -a -o prid. (í) ki ima veliko grbin: z grbavinaste ceste je zavila na ozko pot; grbavinasta tla ♪
  11.      gŕbavka  -e ž (ŕ) ženska, ki ima grbo ♪
  12.      gŕbavost  -i ž (ŕ) značilnost grbavega človeka: trpel je zaradi svoje grbavosti ♪
  13.      grbičàv  -áva -o prid. (ȁ á) poln grbic, izrastkov: grbičavo rogovje srnjakov ♪
  14.      grboslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na grboslovje; heraldičen: grboslovna študija / grboslovna žival ♪
  15.      grboslóvje  -a s (ọ̑) veda o grbih; heraldika ♪
  16.      gŕboven  -vna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na grbe: grbovni ščit; bik, grbovna žival Borgijcev ♪
  17.      gŕbovnik  -a m (ȓ) knjiga s podobami, popisom grbov: črpati podatke iz grbovnikov ♪
  18.      gŕčav  -a -o prid. (ŕ) 1. poln grč: grčav hrast, les; oprt je bil na grčavo palico / dvignil je svoje grčave roke 2. ekspr. neuglajen, robat, trd: ti ljudje so preprosti in grčavi 3. zastar. hripav, hreščeč: imel je grčav glas ♪
  19.      grčavína  -e ž (í) grčav les: brezova grčavina ♪
  20.      gŕčavka  -e ž (ŕ) grčava palica, navadno za opiranje: opirati se na grčavko; z grčavko ga je udaril po hrbtu; debela grčavka ♪
  21.      gŕčavost  -i ž (ŕ) lastnost, značilnost grčavega: grčavost lesa; stopnja grčavosti / njegova gorenjska grčavost ♪
  22.      grdávs  -a m (ȃ) slabš., redko grd, neprikupen človek: druščina razcapanih grdavsov ♪
  23.      grdávš  tudi grdávž -a m (ȃ) ekspr. malopriden, malovreden človek: ne trpim, da bi se družil s takim grdavšem / vi ste pa res pravi grdavš nagajivec, porednež / kot nagovor: te ni sram, grdavš; spet si se potepal, grdavš grdi ♪
  24.      grdávš  -i ž (ȃ) redko grdoba, grdež: katera grdavš mi je strgala knjigo ♪
  25.      grdávščina  -e ž (ȃ) ekspr., redko grdobija: očitala mu je vse grdavščine ♪

   8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226 8.251 8.276 8.301 8.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA