Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (81.361-81.385)


  1.      zabarikadírati  -am dov. (ȋ) z namestitvijo barikade, barikad narediti, da kaj ni prehodno, dostopno: zabarikadirati cesto, ulico / ekspr. zabarikadirati vrata z omaro // z namestitvijo česa kam zapreti, zavarovati: zabarikadirati okna zabarikadírati se z namestitvijo barikade, barikad onemogočiti komu drugemu dostop, vstop v svoj prostor: poiskali so deske in se zabarikadirali / ropar se je s talci zabarikadiral v hišo; pren., ekspr. zabarikadirati se za predpise // ekspr. za dalj časa se zapreti, umakniti kam: zabarikadiral se je v hišo, še v službo ne hodi več zabarikadíran -a -o: zabarikadiran prehod; študenti so bili zabarikadirani na univerzi ♪
  2.      zabásati  -bášem tudi -básam dov., tudi zabasájte; tudi zabasála (á ȃ) pog. 1. zatlačiti: zabasati srajco za hlače 2. zamašiti: zabasati špranje s papirjem / blato je zabasalo odtok / cev se je zabasala 3. zapolniti: sobo so zabasali s pohištvom zabásan -a -o: zabasan odtok; predal je popolnoma zabasan ∙ ulica je zabasana z vozili polna vozil ♪
  3.      zabasírati  -am dov. (ȋ) pog. 1. zapeti z basom: zabasirati zadnjo kitico pesmi 2. reči, povedati z basom: na vsako vprašanje je nekaj jezno zabasiral / ali bo že mir, je glasno zabasiral ♪
  4.      zabebljáti  -ám [bǝb in beb] dov. (á ȃ) 1. nerazločno reči, povedati: v spanju je nekaj zabebljal 2. slabš. reči, povedati: kako čudovito, so zabebljali vsi hkrati ♪
  5.      zabégati  -am dov. (ẹ̑) begajoč iti, premakniti se: zabegati od vrat k oknu; zabegala je po sobi in vzdihovala; zabegali so v smeri glasu / posedli so in zabegali z očmi drug po drugem ♪
  6.      zabeketáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) oglasiti se z glasom be: ovca zabeketa ♪
  7.      zabél  -i ž (ẹ̑) nar. vzhodno zabela: zabeli jim je zmanjkalo ♪
  8.      zabéla  -e ž (ẹ̑) vroča maščoba, ki se dodaja jedem pred serviranjem: porabiti veliko zabele; zabela na žgancih / za zabelo uporablja mast ali maslo ♪
  9.      zabeléti  -ím nedov., zabéli (ẹ́ í) knjiž. postati bel, svetel: lasje so mu kmalu zabeleli ♪
  10.      zabeléžba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od zabeležiti: po zabeležbi imen je poročilo oddal; podatki, vredni zabeležbe // redko beležka: delati si zabeležbe ♪
  11.      zabeléžiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. zapisati: zabeležiti vprašanje; zabeležiti si podatke / publ. dogajanje, ki ga je zabeležila kamera 2. publ. ugotoviti, opaziti: v podjetju so zabeležili padec proizvodnje / moštvo je zabeležilo že tretjo zmago doseglo zabeléžen -a -o: natančno zabeleženi podatki; vse ima zabeleženo ♪
  12.      zabeléžka  -e ž (ẹ̑) redko kratek zapisek, opomba; beležka: delati si zabeležke; stenografske zabeležke; zabeležke s potovanja ♪
  13.      zabelíti  in zabéliti -im dov. (ȋ ẹ́) dodati jedi maščobo: zabeliti jed; zabeliti z ocvirki / zabeliti solato z oljem in kisom; pren. zabeliti pogovor z duhovitostmi ● ekspr. zabeliti komu kakšno odgovoriti, povedati mu kaj ostrega, duhovitega zabéljen -a -o 1. deležnik od zabeliti: s humorjem zabeljena pripoved; slabo zabeljena jed 2. ekspr. nespodoben, nedostojen: zabeljen dovtip; zabeljena zgodbica; sam.: povedati kakšno zabeljeno ♪
  14.      zabelíti se  in zabéliti se -im se dov. (ȋ ẹ́) 1. knjiž. belo se zableščati: v daljavi so se zabelila jadra 2. postati bel, svetel: lasje na sencih so se mu zabelili ♪
  15.      zabentíti  -ím dov., zabéntil (ȋ í) ekspr. 1. hrupno izraziti jezo, zarobantiti: pogosto je zabentil nad sinom / ti, pazi se, je zabentil proti njemu 2. pridušiti se, zakleti: hudiča, da ni res, je zabentil ♪
  16.      zabesedíčiti  -im dov. (í ȋ) ekspr. začeti govoričiti: zabesedičil je nekaj o višjih interesih / da bi le bilo takih ljudi še več, je zabesedičila spregovorila, rekla zabesedíčiti se zareči se, zagovoriti se: pogosto se zabesediči, da še sam ne ve kako ♪
  17.      zabesnéti  -ím dov., zabêsni in zabésni (ẹ́ í) 1. v dejanju pokazati svoj bes: zakaj je tako zabesnel, ko jih je zagledal 2. ekspr. nastopiti z veliko silo: boj je zabesnel; pren. v njem je zabesnel vihar ljubosumja ♪
  18.      zabetonírati  -am dov. (ȋ) 1. prekriti, zapolniti z betonom: zabetonirati poti med gredicami; zabetonirati razpoke / zabetonirati temelje 2. narediti stene, tla česa z betonom: zabetonirati gnojnično jamo; zabetonirati vodnjak 3. prekriti, obdati z betonom, da je trdno nameščeno: zabetonirati cevi 4. z betonom, betonsko pregrado zapreti, zadelati: zabetonirati izhod / zabetonirati rov / zabetonirati radioaktivne odpadke v jamo 5. pri betoniranju dati v kaj kot njegov sestavni del: v steno so zabetonirali cele skale 6. publ. narediti kaj trdno, nespremenljivo: zabetonirati svoja stališča ● publ. zabetonirati obdelovalne površine pozidati zabetoníran -a -o: stebri so že zabetonirani ♪
  19.      zabíčati  -am dov. (ȋ ȋ) ekspr., navadno s predmetnim odvisnim stavkom strogo, ostro izraziti zahtevo, da kdo kaj uresniči, opravi: zabičal mu je, da mora molčati; otrokom je zabičal, naj zaklepajo vrata / zabičal jim je poslušnost / samo nobenega vpitja, jim je zabičal ♪
  20.      zabíčiti  -im dov. (ȋ ȋ) star. zabičati: sinovom je zabičil, da zemlje ne smejo prodati; zabičil mu je, naj molči ♪
  21.      zabijáč  -a m (á) grad. 1. priprava v obliki klade na zabijalu: velik zabijač 2. naprava za zabijanje pilotov; zabijalo: delati pri zabijaču / parni zabijač / zabijač za zabijanje pilotov ♪
  22.      zabijálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj zabija: zabijalec žebljev ♦ grad. zabijalec pilotov ♪
  23.      zabijálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zabijanje: zabijalno orodje / zabijalna cev, zagozda ♪
  24.      zabijálo  -a s (á) grad. naprava za zabijanje pilotov: motorno zabijalo; ogrodje zabijala ♪
  25.      zabíjanje  -a s (í) glagolnik od zabijati: kladivo za zabijanje klinov / zabijanje sodov / zabijanje časa, denarja ♪

   81.236 81.261 81.286 81.311 81.336 81.361 81.386 81.411 81.436 81.461  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA