Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (81.036-81.060)


  1.      usmradíti  -ím dov., usmrádil (ȋ í) povzročiti, da je kje razširjen smrad: mrhovina je usmradila votlino usmradíti se zaradi kvarjenja, razpadanja postati smrdljiv: v toplem vremenu se meso hitro usmradi; zaradi mirovanja se je voda usmradila; pren., ekspr. njihovo življenje se je usmradilo usmrajèn -êna -o: voda v sodu je usmrajena; usmrajeno meso; usmrajeno duhovno ozračje ♪
  2.      usmrájati  -am nedov. (á) povzročati, da je kje razširjen smrad: tovarniški dim usmraja dolino usmrájati se zaradi kvarjenja, razpadanja postajati smrdljiv: meso, voda se že usmraja ♪
  3.      usmrajênost  -i ž (é) značilnost usmrajenega: usmrajenost stoječe vode / ekspr. duhovna usmrajenost ♪
  4.      usmŕčati  -am nedov. (ŕ) usmrčevati: mučil in usmrčal je nemočne žrtve / usmrčati zločince ♪
  5.      usmrčênec  -nca m (é) knjiž. usmrčen človek: pokopati usmrčence ♪
  6.      usmrčênje  -a s (é) knjiž. usmrtitev: dan usmrčenja ♪
  7.      usmrdéti se  -ím se dov. (ẹ́ í) redko usmraditi se: meso se je hitro usmrdelo ♪
  8.      usmŕkniti se  -em se dov. (ŕ ȓ) knjiž. usekniti se: glasno se usmrkniti ♪
  9.      usmrtílen  -lna -o prid. (ȋ) ki usmrti: usmrtilni strup; usmrtilno orožje ♦ lov. usmrtilni strel strel, s katerim se usmrti ranjena, bolna žival ♪
  10.      usmrtítelj  -a m (ȋ) kdor usmrti človeka: ujeti usmrtitelja ♪
  11.      usmrtíti  -ím dov., usmŕtil (ȋ í) povzročiti smrt, navadno človeka: po nesreči je usmrtil lastnega sina; usmrtiti se s strupom / knjiž. telo je lahko usmrtiti, duha pa ne // izvršiti smrtno kazen: usmrtiti obsojence; usmrtiti z obešenjem, ustrelitvijo usmrčèn -êna -o: usmrčeni talci; bil je usmrčen s strelom ♪
  12.      usnjáča  -e ž (á) zool. velika morska želva z oklepom iz majhnih ploščic, ki so prekrite z usnjato kožo, Dermochelys coriacea ♪
  13.      usnjár  -ja m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in prodajanjem usnja: usnjarji in tekstilci // delavec v proizvodnji usnja: razpisati delovno mesto usnjarja 2. nekdaj lastnik usnjarne: zaposlil se je pri usnjarju ◊ rib. v ribniku vzrejen krap, ki je brez lusk ♪
  14.      usnjaríja  -e ž (ȋ) star. usnjarna: dati kože v usnjarijo / poleg hiše je stala usnjarija ♪
  15.      usnjárna  -e ž (ȃ) podjetje za izdelavo usnja: delati v usnjarni; usnjarne in tovarne čevljev / obnova usnjarne ♪
  16.      usnjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na usnjarje ali usnjarstvo: usnjarska šola / usnjarska industrija / usnjarski inženir, tehnik / usnjarski noži, stroji ♪
  17.      úsnjast  -a -o prid. (ú) usnjat: koža je postala usnjasta in pusta // star. usnjen: usnjast ovitek; usnjasta denarnica úsnjasto prisl.: usnjasto se svetiti ♪
  18.      usnjàt  -áta -o prid. (ȁ ā) 1. podoben usnju: usnjata koža // ki je iz usnja; usnjen: usnjati izdelki; čevlji z usnjatimi podplati 2. bot. ki je trd in težko uvene: rastline z usnjatimi listi ♪
  19.      usnjática  -e ž (ȃ) usnj. plast celic v sredini kože: usnjatica in mesnatica ♪
  20.      úsnje  -a s (ú) 1. živalska koža, strojena brez dlake: usnje se lomi, razpoka; barvati, loščiti, mehčati usnje; šivati usnje; predelati kože v usnje; belo, črno, rdeče, svetlo usnje; gladko, kosmateno, mehko, tanko, težko usnje; tovarna usnja; čevlji, plašč iz usnja / galanterijsko, knjigoveško usnje; gornje za vrhnje dele obutve, spodnje usnje za spodnje in notranje dele obutve; goveje, kozje, ovčje, svinjsko, telečje usnje 2. žarg., šport. nogometna žoga: v zadnjem trenutku je odbil usnje v kot / nogometno usnje ◊ obrt. knjiga je vezana v usnje hrbet in platnice so prevlečeni z usnjem; usnj. blanširati, lomiti, strojiti usnje; jermensko usnje za pogonske jermene; kromovo usnje strojeno z raztopino kromovega bazičnega sulfata; oblačilno usnje tanko, mehko usnje za oblačila, pokrivala, torbice; podplatno usnje; transparent usnje prosojno usnje, obdelano z borovo kislino in glicerinom, za bobne, tekstilno industrijo; zal., kot označba načina vezave Prešeren, Poezije, usnje [us.] ♪
  21.      usnjén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz usnja: usnjen jopič, pas, trak; kovač z usnjenim predpasnikom; usnjena torbica, žoga / usnjena galanterija; trgovina z usnjeno konfekcijo ♦ obrt. usnjena vezava knjige vezava z usnjenim hrbtom in platnicami // ekspr. podoben usnju; usnjat: mož z usnjenim obrazom ♪
  22.      úsnjica  -e ž (ȗ) anat. plast celic v sredini kože: povrhnjica in usnjica / kožna usnjica ♦ vet. vnetje kopitne usnjice ♪
  23.      usnúti  usnújem dov. (ú) star. zaspati: dolgo ni mogla usnuti; globoko, sladko usnuti ● star. za večno usnuti umreti usnúl -a -o: pravljica o usnuli Trnjulčici ♪
  24.      usóda  -e ž (ọ̑) 1. kar po verovanju nekaterih ljudi določa potek človekovega življenja tako, da se nanj ne da vplivati: tako je odločila usoda; ekspr. usoda ji ni dala, namenila sreče; ekspr. usoda ga preganja, tepe; upirati se usodi; dobra, neprizanesljiva, neusmiljena, zla usoda / ekspr.: igra usode; biti orodje usode; nedoumljiva pota usode / v nekaterih mitologijah boginja usode 2. potek človekovega življenja, na katerega se ne da vplivati: objokovati, preklinjati usodo; vdati se v usodo; sprijazniti se z usodo; nesrečna, tragična, žalostna usoda / ekspr. usodi ne ubežiš / brati, napovedovati, prerokovati usodo iz kart, kave, zvezd, z dlani / ekspr. morda bo novi film doletela boljša usoda kot njegove predhodnike // ekspr. življenje sploh: odločati o usodi koga; bil je odgovoren za njihovo usodo / krojiti komu usodo ● ekspr. usoda je hotela, da je tisto noč umrl moralo se je zgoditi; zgodilo se je; knjiž. usoda jim je naklonila zmago zmagali so; ekspr. usoda se je poigrala z njim doživel je nenavadne, nepričakovane stvari; ekspr. izzivati usodo ravnati predrzno, nepremišljeno; ekspr. prepustiti koga usodi ne poskrbeti zanj, ne pomagati mu; ekspr. vzeti usodo v svoje roke sam odločati o svojem življenju ♪
  25.      usóden 1 -dna -o prid., usódnejši (ọ́ ọ̄) ekspr. ki ima velik, odločilen pomen za nadaljnji potek česa: za našo družino usodni dogodki, trenutki; priti do usodnega preobrata; usodna odločitev; usodno doživetje; usodno naključje, srečanje; usodno spoznanje / ti dogodki so za državo usodnega pomena // ki ima zelo neugoden, negativen vpliv na razvoj česa: usoden nesporazum; padec je bil usoden; narediti, zagrešiti usodno napako nepopravljivo; usodna pomota; usodne posledice / knjiž. usodna ujetost v čas usódno prisl.: usodno se maščevati; usodno odločilen trenutek / v povedni rabi zanje bi bilo usodno, če jim ne bi pomagali ♪

   80.911 80.936 80.961 80.986 81.011 81.036 81.061 81.086 81.111 81.136  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA