Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (8.076-8.100) 
- goséničav -a -o prid. (ẹ̑) redko poln gosenic: letos je zelje goseničavo ♪
- gospodárjev -a -o (á) svojilni pridevnik od gospodar: pes je zvesto spremljal vsak gospodarjev gib ♪
- gospodárstven -a -o prid. (ȃ) star. 1. gospodarski: napredovali so tudi na gospodarstvenem področju 2. gospodaren: gospodarstven človek ♪
- gospodárstvenik -a m (ȃ) strokovnjak za gospodarska vprašanja: sestali so se politiki in gospodarstveniki; bil je znan kot dober gospodarstvenik ♪
- gospodárstvenost -i ž (ȃ) star. gospodarnost: njegova gospodarstvenost je splošno znana ♪
- gospodárstvo -a s (ȃ) 1. proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin: obnoviti, razvijati gospodarstvo; voditi gospodarstvo v državi; narodno, svetovno gospodarstvo; gospodarstvo posameznih dežel; decentralizacija, organizacija gospodarstva; posamezne panoge gospodarstva; problematika, struktura, zmogljivost gospodarstva; dohodki iz gospodarstva; kriza v gospodarstvu / državno gospodarstvo // s prilastkom določeno področje v takem proizvajanju: energetsko, gozdno, lesno, vodno gospodarstvo / stanovanjsko gospodarstvo / Gozdno gospodarstvo Nazarje // s prilastkom organizacija proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin: sistem dirigiranega gospodarstva; načrtno gospodarstvo / družbeno, kapitalistično, socialistično gospodarstvo 2. redko posestvo, kmetija: gospodarstvo je prevzel najstarejši sin / ostal je doma in se ukvarja z gospodarstvom z obdelovanjem kmetije ◊
agr. dvopoljno, enopoljno gospodarstvo; ekon. blagovno, denarno gospodarstvo; ekstenzivno gospodarstvo; menjalno gospodarstvo ki temelji na menjavi gospodarskih dobrin; naturalno gospodarstvo v katerem se ne uporablja denar ♪
- gospodínjstvo -a s (ȋ) 1. opravljanje ali vodenje domačih, hišnih del: v rokah je imela vse gospodinjstvo; pomoč zaposleni ženi pri gospodinjstvu / ko je dobil plačo, ji je dal denar za gospodinjstvo življenjske stroške, potrebščine / elektrificirati gospodinjstvo uvesti, uvajati električne aparate, naprave v gospodinjstva ♦ šol. predmetni učitelj gospodinjstva gospodinjskega pouka 2. skupnost oseb, ki živijo in se hranijo skupaj: gospodinjstva naj se zgodaj oskrbijo z ozimnico in kurjavo; individualno, kolektivno gospodinjstvo / ločeno, skupno gospodinjstvo ♪
- gospodljív -a -o prid. (ȋ í) redko gospodovalen: ima gospodljiv pogled ♪
- gospódov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gospoda: čisti gospodovo obleko / na mizi je ležal gospodov brevir / vznes. gospodov dan nedelja; star. v letu Gospodovem 1664 leta 1664 ♦ rel. angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko; razglašenje Gospodovo praznik v spomin na tri kralje, ki so počastili in obdarovali novorojenega Kristusa, 6. januarja ♪
- gospodoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor gospoduje: našo zemljo so izkoriščali tuji gospodovalci ♪
- gospodoválen -lna -o prid. (ȃ) ki (rad) gospoduje, ukazuje: gospodovalni ljudje; preveč gospodovalen je proti njej / govoril je z gospodovalnim glasom; ima gospodovalen odnos do drugih; že njena hoja je gospodovalna gospodoválno prisl.: gospodovalno nastopati ♪
- gospodoválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od gospodovalec ♪
- gospodoválnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost gospodovalnega človeka: odbil jo je s svojo gospodovalnostjo ♪
- gospodovánje -a s (ȃ) glagolnik od gospodovati: težnje po gospodovanju ♪
- gospodováti -újem nedov. (á ȗ) 1. imeti, izvajati oblast: tu je gospodoval mogočen graščak; po naših deželah so gospodovali tujci; z železno roko je gospodoval nad služabniki / gospodovati svojim čustvom obvladovati jih, imeti jih v oblasti / razum gospoduje nad srcem je v premoči, prevladuje; pren. mogočno zidovje gospoduje nad dolino 2. biti splošno razširjen: taka miselnost je gospodovala takrat med inteligenco / v tistih časih je gospodovala po teh krajih huda lakota 3. zastar. biti gospodar, gospodariti: na posestvu še vedno gospoduje oče gospodujóč -a -e: imel je gospodujoč položaj; gospodujoča vloga kapitala ♪
- gospostvažêljnost -i ž (é) želja, težnja po gospostvu: gospostvaželjnost okupatorja / odveč mu je njena brezobzirnost in gospostvaželjnost ♪
- gospóstven tudi gospôstven -a -o prid. (ọ̑; ō) nanašajoč se na gospostvo: gospostvena uprava / trudi se, da bi obdržal gospostven položaj ♪
- gospóstvo tudi gospôstvo -a s (ọ̑; ō) knjiž. 1. (politična in gospodarska) oblast: imeti, pridobiti si gospostvo nad narodi / politično gospostvo ♦ zgod. zemljiško gospostvo osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota 2. gospodovanje, vladanje: to je bilo v časih turškega gospostva; gospostvo vladajočega razreda / človekovo gospostvo nad čustvi obvladovanje, premagovanje / prizadevati si za gospostvo na svetovnem trgu za prevlado, premoč ♪
- gospôstvo -a s (ó) gosposkost: hotel ji je pripraviti lep dom, primeren njenemu gospostvu ♪
- gosposvétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na naselje Gospa Sveta pri Celovcu: gosposvetska cerkev / Gosposvetsko polje ♪
- gostáštvo -a s (ȃ) v kmečkem okolju, nekdaj stanje, življenje gostačev: gostaštva je bil do grla sit ♪
- gostílničarstvo -a s (ȋ) gostilničarska obrt: dolga leta se je ukvarjal z gostilničarstvom / zasebno gostilničarstvo ♪
- gostínstvo -a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s strežbo, oskrbo gostov: gostinstvo se je v zadnjih letih zelo razvilo; sezonsko gostinstvo; zahteve modernega turizma in gostinstva / privatno gostinstvo / strokovnjak za gostinstvo ♦ ekon. komercialno gostinstvo ♪
- gostivanje in gostüvanje -a [-tív-] s (ȋ) nar. vzhodno gostija ob poroki: imeti, napraviti gostivanje; povabili so ga na gostivanje ♦ etn. borovo gostivanje šega, ki uprizarja poroko fanta ali dekleta z borom, kadar v predpustu ni bilo nobene poroke v vasi ♪
- gostivánjščak in gostüvánjščak -a [-tiv-] m (ȃ) nar. vzhodno kdor se udeleži gostije ob poroki: imeli so veliko gostivanjščakov ♪
7.951 7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 
