Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (80.111-80.135)


  1.      tunélec  -lca m (ẹ̑) žarg. delavec, ki gradi predore: minerji in tunelci ♪
  2.      tunelnína  -e ž (ȋ) tur. pristojbina za prevoz skozi predor, predornina: plačati tunelnino ♪
  3.      tunélski  -a -o prid. (ẹ̑) pog. predorski: tunelske stene / tunelski hodniki podzemne železnice ♦ grad. tunelski opaž predoru podoben kovinski opaž za betoniranje zidov in stropov hkrati; les. tunelski les les za gradnjo predorov; teh. tunelska peč peč, pri kateri se snov, ki se peče, segreva, pomika skozi predoru podoben prostor ♪
  4.      túner  -ja [tu- in tju-] m (ū) elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika, uglaševalo: tuner radijskega sprejemnika ♪
  5.      tunêra  -e ž (ȇ) 1. nar. primorsko čoln za lovljenje tunov; tonera: krma tunere / motorna tunera 2. rib. navadno ob obali postavljena mreža za lovljenje tunov, tunolovka: tuni so zaplavali v tunero / obalna tunera ♪
  6.      túnf  in tùnf túnfa m (ȗ; ȕ ú) nar. tolmun: skočiti v tunf; globok tunf ♪
  7.      túnika  -e ž (ú) 1. pri starih Rimljanih dolgo, srajci podobno oblačilo: obleči tuniko; toga in tunika 2. obrt. daljše žensko vrhnje oblačilo brez pasu za k dolgim hlačam ali h krilu: oblečena je bila v tuniko / tunika za na plažo 3. rel. srajci podobno liturgično oblačilo: tunika in dalmatika ♪
  8.      tunína  -e ž (ȋ) 1. tunovo meso: tunina v olju; konzerva tunine 2. redko tun, tuni: ujeti tunino ● knjiž. opuščene tunine ob obali tunolovke ♪
  9.      túnja  -e ž (ū) nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža: vzeti mast iz tunje ♪
  10.      túnjka  -e ž (ū) nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža: napolniti tunjko z mastjo; vzeti klobaso iz tunjke / meso iz tunjke ♪
  11.      túnkati  -am nedov. (ȗ) pog. 1. potapljati, pomakati: tunkati glavo v morje / pazi se ga, rad tunka; fantje se tunkajo / tunkati vrečko s čajem v vrelo vodo 2. navadno v zvezi z v spravljati koga v neprijeten, zapleten položaj, stanje: v službi je takrat sebe reševal, njega pa tunkal / drug drugega so tunkali noter ♪
  12.      tupája  -e ž (ȃ) nav. mn., zool. veverici podobni sesalci z dolgim, šilastim gobčkom in majhnimi okroglimi ušesi, Tupaiidae ♪
  13.      tupamáros  in tupamár -a m (ȃ) pripadnik urugvajske mestne gverile: ugrabili so ga tupamarosi ♪
  14.      tùpatàm  in tù pa tàm prisl. (ȕ-ȁ) tuintam: ljudje so tupatam stali v gručah in se pogovarjali / tupatam je šla za nekaj dni v toplice; prim. tu ♪
  15.      tupíranje  -a s (ȋ) glagolnik od tupirati: kodranje in tupiranje / glavnik za tupiranje las ♪
  16.      tupírati  -am nedov. in dov. (ȋ) s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi delati, da je pričeska bolj visoka, bujna: frizerka jo je vedno tupirala / zna dobro tupirati lase tupíran -a -o: tupirani lasje; visoko tupirana pričeska ♪
  17.      túr 1 -a m (ȗ) tvor: tur se mi dela na vratu; tur poči, se predre / gnojni tur; kožni, podkožni tur ♪
  18.      túr 2 -a m (ȗ) zool. izumrlo divje govedo, prednik današnjega domačega goveda, Bos primigenius ♪
  19.      túra  -e ž (ȗ) 1. navadno daljša, napornejša pot, potovanje z določenim ciljem: končati, narediti turo; hoditi na ture; dolga, naporna tura / avtomobilska, smučarska tura; gorska, plezalna tura 2. knjiž. skupek brez premora si sledečih plesov, navadno napovedanih vnaprej, (plesni) krog: z njim je plesala prvo turo ♪
  20.      túrast  -a -o prid. (ȗ) tvorast: turast obraz, vrat ♪
  21.      turáža  -e ž (ȃ) teh. vrtilna hitrost: zmanjšati turažo / turaža petsto vrtljajev na minuto ♪
  22.      túrban  -a m (ȗ) 1. v muslimanskem okolju moško pokrivalo iz dolgega platnenega traku, ki se ovije okoli glave: Turek s pisanim turbanom na glavi; turban in fes 2. temu podobno žensko pokrivalo: na glavi je imela svilen turban // ekspr. kar je temu pokrivalu podobno sploh: kite ima spletene v nekak turban ♪
  23.      turbína  -e ž (ȋ) strojn. pogonski stroj z lopatami, ki spreminja pogonsko energijo pare, plina ali vode v mehansko delo: turbina se vrti; lopate turbine / enakotlačna, nizkotlačna turbina; kondenzacijska turbina pri kateri se izrabljena para odvaja v kondenzator; parna, vodna turbina; toplotna turbina parna ali plinska turbina ♪
  24.      turbínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na turbino: turbinsko kolo / turbinsko olje / turbinski pogon / turbinski dirkalni avtomobili; turbinska ladja / turbinski agregat turboagregat; turbinski stroji; turbinska naprava ♪
  25.      túrbo...  prvi del zloženk (ȗ) nanašajoč se na turbino, pogon s turbino a) s tujko v drugem delu: turboagregat, turboelektričen, turborotor b) z domačo besedo v drugem delu: turbočrpalka in turbo črpalka ♪

   79.986 80.011 80.036 80.061 80.086 80.111 80.136 80.161 80.186 80.211  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA