Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (8.001-8.025)
- gnójvoža -e ž (ọ̑) nar. koroško skupno odvažanje gnoja na polje: med gnojvožo je hrana dobra in obilna ♪
- góbarstvo -a s (ọ̑) ukvarjanje z gobami: gobarstvo je dajalo dober zaslužek / zanimanje za gobarstvo ♪
- góbav -a -o prid. (ọ́) 1. bolan za gobavostjo: gobav človek / gobav obraz 2. ki ima hišno gobo: gobav les ♪
- góbavec -vca m (ọ́) 1. gobav človek: iznakažen obraz gobavca; ogibajo se ga kot gobavca 2. zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda gozdno drevje; gobar ♪
- góbavka -e ž (ọ́) 1. gobava ženska: gobavci in gobavke 2. zool. krastača, ki živi na suhih, peščenih tleh zahodne in srednje Evrope, Bufo calamita ♪
- góbavost -i ž (ọ́) kronična nalezljiva bolezen, pri kateri se zlasti v koži obraza naredijo obsežne rane: zboleti, umreti za gobavostjo ♪
- góbavski -a -o (ọ́) pridevnik od gobavec: gobavski sanatorij ♪
- gobezdàv -áva -o prid. (ȁ á) pog., slabš. ki (rad) veliko, predrzno govori: gobezdav bahač; bil je gobezdav in objesten / že pri prvem razgovoru je bil piker in gobezdav ♪
- gobezdávec -vca m (ȃ) pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: predrzen paglavec in gobezdavec ♪
- gobezdávost -i ž (á) pog., slabš. lastnost človeka, ki (rad) veliko, predrzno govori: motila ga je njegova zaletava gobezdavost ♪
- góbov -a -o prid. (ọ́) ki je iz gob: gobova juha, rižota ♪
- goboznánstvo -a s (ȃ) nauk o gobah ♪
- gódčev -a -o (ọ́) pridevnik od godec: godčeva igra ♪
- gódčevski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na godce: godčevske, vojaške pesmi / bil je godčevske narave ♪
- gódčevstvo -a s (ọ́) dejavnost godcev: po zaslugi godčevstva so prešli domači napevi tudi v plese ♪
- godítev -tve ž (ȋ) godenje: goditev vina ♪
- gódov -a -o prid. (ọ̑) nar., v povedni rabi ki ima, praznuje god: čez nekaj dni boš godov ♪
- godovánje -a s (ȃ) glagolnik od godovati: biti povabljen na godovanje / štel je dneve do svojega godovanja ♪
- godováti -újem nedov. (á ȗ) imeti, praznovati god: ne vem natančno, katerega dne goduje / danes zvečer bomo godovali ♪
- godóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na god: godovna gostija; godovno voščilo / godovni dan ♪
- godovína -e ž (í) star. godovanje: povabiti na godovino ♪
- godóvnica -e ž (ọ̑) 1. ženska, ki ima, praznuje god: nazdraviti godovnici 2. star. pesem, napisana za god: prebrati godovnico ♪
- godóvnik -a m (ọ̑) kdor ima, praznuje god: voščiti godovniku ♪
- godóvniški -a -o (ọ̑) pridevnik od godovnik: godovniški kolač ♪
- godovnják -a m (á) kdor ima, praznuje god: nisem vedel, da si godovnjak; danes imamo pri nas godovnjaka ♪
7.876 7.901 7.926 7.951 7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 8.101