Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (79.886-79.910)
- trósôben -bna -o prid. (ọ̑-ō) v zvezi trosobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe: vseliti se v trosobno stanovanje ♪
- trosonósec -sca m (ọ̑) nav. mn., bot. celica gliv, ki nosi na vrhu trose; trosni podstavek ♪
- tróspôlen -lna -o prid. (ọ̑-ȏ) lingv. 1. ki ima posebno končnico za vsak spol: pridevniki so trospolne besede 2. pri osebnih zaimkih jaz, ti ki ima eno obliko za vse tri spole ♪
- tróstíšje -a s (ọ̑-ȋ) lit. trivrstična kitica: v trostišjih napisana pesem ♪
- tróstôpenjski -a -o [pǝn] prid. (ọ̑-ō) tristopenjski: trostopenjski razvoj / trostopenjska raketa ♪
- trošarína -e ž (ȋ) jur., do 1948 davščina od določenih snovi, stvari, namenjenih porabi: plačevati, predpisati trošarino; trošarina od vina, na vino ♪
- tróšek -ška m (ọ̑) star. strošek: povrniti troške; troški prevoza / popraviti na svoj trošek, na svoje troške ♪
- tróšen -šna -o prid. (ọ̑) zastar. trhel, preperel: trošno ostrešje / trošne vrvi ♪
- trošíti in tróšiti -im, in tróšiti -im nedov. (ȋ ọ́; ọ́) delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: trošiti denar; trošiti strelivo, vodo / troši več, kot zasluži / publ. po nepotrebnem trošiti moči porabljati, izgubljati ● publ. avtomobil veliko troši porabi veliko goriva; redko preveč troši samega sebe izčrpava ♪
- tróšnica -e ž (ọ̑) nar. zahodno gorska rastlina z belimi dlakavimi zvezdastimi cveti; planika: modri svišč in bele trošnice ♪
- tróšt -a m (ọ̑) nižje pog. 1. tolažba, uteha: v sili je vsak trošt dober 2. upanje: trošt se ni izpolnil / nimam trošta, da bi se kmalu spet videli ♪
- tróštati -am nedov. (ọ̑) nižje pog. tolažiti: troštali so nas, da je najhujše že minilo tróštati se upati, pričakovati: ne troštamo se več lepih dni; živeti moramo in se troštati, da bo bolje ♪
- trót -a m (ọ̑) 1. čebelji samec: trot se izleže iz neoplojenega jajčeca; troti in čebele; biti len kot trot zelo ♦ čeb. trot opraši matico 2. ekspr. kdor ne živi od lastnega dela, ampak na stroške drugega: tega trota ne bomo več redili / družbeni troti družbeni zajedavci, paraziti 3. ekspr. omejen, neumen človek: pusti tega trota, saj ne ve, kaj govori / kot psovka trot neumni ♪
- trótamôra -e ž (ọ̑-ó) etn. narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro: zibelka z vrezano trotamoro ♪
- trótelj -na tudi -tlja [tǝl] m (ọ́) nižje pog. omejen, neumen človek: še sam ne ve, kakšen trotelj je / kot psovka prekleti troteljni ♪
- trotíl -a m (ȋ) voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: eksplozija trotila; bomba s trotilom ♪
- trótíren -rna -o prid. (ọ̑-ȋ) tritiren: trotirna proga / trotirni sistem upravljanja ♪
- trótji -a -e (ọ̑) pridevnik od trot: trotja zalega ♪
- tróžílen -lna -o prid. (ọ̑-ȋ) elektr. trižilen: trožilni kabel, vodnik ♪
- tŕpati -am nedov. (r̄) nav. ekspr. s silo, tlačenjem spravljati kam: trpati obleko v kovček / trpati podatke v možgane ● ekspr. vse trpa v isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi; ekspr. trpati se z dobrotami hitro, preveč jih jesti ♪
- tŕpek -pka -o tudi -ó prid., tŕpkejši (ŕ) 1. nekoliko grenek in nekoliko kisel hkrati: trpek sadež; trpka pijača; sladko-trpka zdravila; neprijetno, prijetno trpek; trpek kot žolč / trpek okus brinja / trpek vonj parfuma 2. nav. ekspr. ki vzbuja manjšo, manj izrazito duševno bolečino, prizadetost, zlasti zaradi doživetega razočaranja: trpek spomin; ta resnica je zanj trpka; trpko spoznanje // ki izraža, kaže tako bolečino, prizadetost: trpek nasmeh / trpek humor; njene besede so trpke / trpka pokrajina na sliki tŕpko tudi trpkó prisl.: trpko se smejati; trpko stisnjene ustnice; sam.: doživel je veliko trpkega ♪
- tŕpen -pna -o prid. (r̄) 1. knjiž. ki prenaša, prestaja kako dejanje, stanje brez dejavnega nasprotovanja, upiranja: trpni ljudje / trpna vdanost v usodo; trpno sprejemanje vplivov okolja 2. lingv. nanašajoč se na osebek kot cilj dejanja: trpni način / trpni stavek / trpni deležnik tŕpno prisl.: trpno doživljati ♪
- trpéti -ím nedov., tudi tŕpel; trpljèn (ẹ́ í) 1. čutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje: bolnik trpi; zaradi poškodbe trpi že več let; potrpežljivo, vdano trpeti / trpeti zaradi občutka manjvrednosti, zapuščenosti; ob spominu nanj je zelo trpela; trpeti po nedolžnem / duševno, telesno trpeti / preh. trpeti bolečine 2. preh. biti deležen kakega negativnega, neugodnega telesnega, gmotnega stanja: trpeti lakoto, pomanjkanje, revščino 3. biti deležen neugodnega družbenega položaja: trpeti pod tujo oblastjo; stoletja so trpeli v suženjstvu // biti deležen česa negativnega, neugodnega sploh: trpeti izgubo, škodo; trpeti krivico; dolgo je trpela zasmehovanje / star. stroške trpi lastnik sam plača, poravna 4. nav. ekspr., navadno v zvezi z za imeti bolezen, kot jo izraža določilo: trpeti za jetiko, malarijo; že več let trpi za nespečnostjo / publ. trpi na kroničnem katarju
za kroničnim katarjem 5. navadno s prislovnim določilom biti deležen slabih, škodljivih vplivov, učinkov: na slabi cesti trpijo kolesa in vzmeti; zidovi trpijo zaradi vlage / mesto je precej trpelo zaradi letalskih napadov / zaradi številnih obiskov trpi delo 6. ekspr. biti prizadet, manjši zaradi vplivov, učinkov česa slabega, nezaželenega: kakovost ne bi smela trpeti; pri tem je trpel razvoj / zaradi tega naš ponos, ugled trpi 7. preh., nav. ekspr. dovoljevati zadrževanje v svoji bližini: samo domače trpi ob sebi, pri sebi; trpeli so jo iz vljudnosti / petelin ne trpi drugih petelinov / te rastline ne trpijo druga druge // navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: takih ljudi ne trpi / psov ne more trpeti; zaradi dekleta se ne moreta trpeti / opravljanja, podtikanja ne trpi; v stanovanju ne trpi vonja po tobaku // ne kazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: njeno samovoljo mirno trpi / ni trpel, da bi kdo hodil za njim; niti tega
ne trpi, da kdo izgovori njeno ime 8. star. ohranjati se, biti trpežen: tako premazan les dolgo trpi 9. star. trajati: zima že dolgo trpi; to bo trpelo do torka ● ekspr. njegove besede niso trpele ugovora ni dovolil, da bi mu ugovarjali; ekspr. hodi lepo oblečena, ne da bi njen žep preveč trpel ne da bi jo veliko stalo; vse življenje je trpela za otroke se zelo trudila, delala zanje; zastar. ni ga trpelo doma ni vzdržal doma; trpi kot žival zelo veliko, naporno dela trpèč -éča -e: trpeč človek; trpeče srce; prisl.: trpeče se nasmehniti; sam.: imeti čut za trpeče ♪
- tŕpež -a tudi trpèž -éža m (ȓ; ȅ ẹ́) star. 1. trpljenje: vrnila sta se domov po hudem trpežu; trud in trpež ∙ star. krpež in trpež pol sveta držita varčnost je važna za gospodarski obstoj 2. trajanje: trpež pravde / stvari so delane za trpež ♪
- trpéžen -žna -o prid., trpéžnejši (ẹ́ ẹ̄) ki kljub uporabi, obdelovanju dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti: trpežni čevlji; hrastov les je bolj trpežen kot smrekov; trpežno blago // obstojen: trpežna zimska jabolka / ekspr. trpežno čustvo ● ekspr. trpežen dež dolgotrajen, vztrajen; ekspr. ženske so telesno manj močne, vendar trpežnejše zmožne več prestati, pretrpeti ◊ agr. trpežna ljuljka nizka, gosto rastoča trava za gojene trate ♪
79.761 79.786 79.811 79.836 79.861 79.886 79.911 79.936 79.961 79.986