Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (78.886-78.910)
- tolíti tólim nedov. (ȋ ọ́) zastar. tolažiti: toliti jokajočega otroka ♪
- tolkáč -a [u̯k] m (á) 1. batu ali kiju podobno orodje, s katerim se kaj s tolčenjem mečka, drobi: mečkati krompir, peso s tolkačem; lesen tolkač; tolkač za poper 2. priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje; tolkalo: potrkati s tolkačem; medeninast tolkač 3. muz. krajša lesena ali kovinska palica z glavico na koncu, s katero se tolče na tolkalo ♪
- tolkálce -a [u̯k] s (ā) manjšalnica od tolkalo: okrašeno bronasto tolkalce ♦ muz. lesena ali kovinska paličica z glavico ali metlico na koncu, s katero se tolče na tolkalo ♪
- tolkálo -a [u̯k] s (á) 1. priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje: potrkati s tolkalom; bronasto tolkalo / tolkalo na vratih 2. batu ali kiju podobno orodje, s katerim se kaj s tolčenjem mečka, drobi; tolkač: treti poper s tolkalom; kovinsko, leseno tolkalo 3. glasbilo, na katero se igra s tolčenjem na napeto opno, ploščo: boben, činele in druga tolkala ♪
- tolkljáti -ám [u̯k] nedov. (á ȃ) narahlo tolči: s prsti tolkljati po mizi / dež tolklja po strehi ♪
- tolmáč -a m (á) 1. kdor se (poklicno) ukvarja z neposrednim ustnim prevajanjem pogovorov: najeti tolmača; biti za tolmača; odgovoriti po tolmaču; dober, slab tolmač; tolmač za italijanski jezik / star. tolmač iz angleščine prevajalec ∙ knjiž. besedilom je dodal tolmač slovar ♦ jur. tolmač uradno imenovan prevajalec za tuji jezik ali za znake gluhonemih v sodnem ali upravnem postopku; stalni sodni tolmač 2. star. razlagalec, pojasnjevalec: tolmač pesnikovega dela / tolmač predpisov 3. star. igralec, interpret: zelo dober tolmač znanih dramskih likov ♪
- tolmáčenje -a s (á) glagolnik od tolmačiti: tolmačenje iz nemščine / njena tolmačenja so neprepričljiva / tolmačenje družbenih pojavov / uradno tolmačenje zakona ♪
- tolmáčica tudi tolmačíca -e ž (ā; í) ženska oblika od tolmač: pogovarjati se po tolmačici ♪
- tolmáčiti -im nedov. (á ȃ) star. 1. prevajati: tolmačiti pogovor; tolmačiti iz nemščine v slovenščino 2. razlagati, pojasnjevati: tolmačiti komu svoje načrte / njegov molk si je napačno tolmačila / tolmačiti predpise / vzgojo so drugače tolmačili gledali nanjo, jo pojmovali 3. igrati, interpretirati: vlogo tolmači mlajša igralka tolmáčen -a -o: pravilno tolmačeno stališče ♪
- tolmínec -nca m (ȋ) 1. nekdaj žepni nož z ukrivljenim rezilom, kovan na Tolminskem: rezati s tolmincem 2. agr. krompir domače sorte z belkastim mesom: tolminec je dobro obrodil ♪
- tolmún -a m (ȗ) poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinec: vreči kamen v tolmun; globok tolmun / jezerski, rečni tolmun; pren., knjiž. tolmun pozabe ♪
- tolmúnast -a -o prid. (ȗ) podoben tolmunu: tolmunasta vdolbina ♪
- tolmúnček -čka m (ȗ) manjšalnica od tolmun: v tolmunčku plavajo ribe; globok tolmunček ♪
- tôlpa -e ž (ó) 1. slabš. organizirana skupina ljudi, ki se ukvarja z nezakonito, nedovoljeno dejavnostjo: odkriti, uničiti tolpo; oborožena tolpa; ponarejevalska, tihotapska tolpa; tolpa žeparjev; vodja tolpe / krasti v tolpah 2. slabš. skupina ničvrednih, malovrednih ljudi: okrog njih so se zbirale grozeče tolpe; prišel je s svojo tolpo 3. star. skupina ljudi: tolpa otrok, radovednežev // trop, krdelo: tolpa ovc / volkovi so se zbirali v tolpe ♪
- tôlpoma prisl. (ō) knjiž. v tolpah: uporniki so tolpoma plenili po mestu / tolpoma se upirati množično ♪
- tólst -a -o [u̯s] prid. (ọ̑ ọ́) knjiž. 1. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; debel: puran je tolst; tolsta krava; tolst kot prašič / tolst trebuh; tolsta zadnjica / tolsti prsti 2. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti; masten: tolsto meso / tolsto kosilo ● knjiž. tolst glas, smeh globok, nizek; knjiž., ekspr. imeti tolsto denarnico imeti veliko denarja ◊ etn. tolsti četrtek debeli četrtek; zool. tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo ♪
- tolstíca -e [u̯s] ž (í) vrtn. okrasna rastlina z mesnatimi listi in rožnatimi, rdečimi ali belimi cveti, Crassula: gojiti tolstice ♪
- tolstíka -e [u̯s] ž (í) vrtn. tolstica: gojiti tolstike ♪
- tólstnica -e [u̯s] ž (ọ̑) knjiž. 1. podkožna maščoba: odstraniti tolstnico; debela tolstnica 2. debela ženska: všeč so mu tolstnice ♪
- tolsto... [u̯s] prvi del zloženk nanašajoč se na tolst: tolstoličen, tolstonog ♪
- tolstojánec -nca m (ȃ) pristaš tolstojanstva ♪
- tolstolíčen -čna -o [u̯s] prid. (ȋ ȋ) knjiž. debeloličen: tolstoličen človek ♪
- tolstorép in tolstorèp -épa -o [u̯s] prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) agr., v zvezi tolstorepa ovca ovca z veliko tolšče v repu, ki se goji zaradi mesa in volne: gojiti tolstorepe ovce ♪
- tolstorépka -e [u̯s] ž (ẹ̑) agr. tolstorepa ovca: gojiti tolstorepke ♪
- tolstorítnica -e [u̯s] ž (ȋ) nizko ženska, ki ima debelo zadnjico: stregla je visoka tolstoritnica ♪
78.761 78.786 78.811 78.836 78.861 78.886 78.911 78.936 78.961 78.986