Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (7.851-7.875)



  1.      ginévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. ponehavati, izgubljati se: strah je gineval; ta navada že gineva; njegovo navdušenje je bolj in bolj ginevalo / popoldan je le počasi gineval 2. slabeti, hirati: vidno je ginevala pod težo skrbi / spomin mu vedno bolj gineva peša
  2.      gíngav  -a -o prid. () nar. vzhodno šibek, slaboten, bolehen: omožena je bila z gingavim pijancem
  3.      gingivítis  -a m () med. vnetje dlesni: zdraviti gingivitis
  4.      ginljív  -a -o prid. ( í) star. ganljiv: ginljive besede; slovo je bilo zelo ginljivo ginljívo prisl.: ginljivo se poslavljati / delal se je naravnost ginljivo nevednega zelo, močno
  5.      ginljívka  -e ž () publ., redko ganljivka
  6.      ginljívost  -i ž (í) star. ganljivost: prevzela jo je ginljivost njegovih besed
  7.      gizdalínstvo  -a s () ekspr. lastnost, značilnost gizdalinskega človeka: težko prenašam njegovo gizdalinstvo / gizdalinstvo v oblačenju
  8.      gízdav  -a -o tudi gizdàv -áva -o prid. (í; á) raba peša ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: bil je gizdav in domišljav; gizdave meščanke v dragi kožuhovini / v roki je držal gizdavo palico; nosil je gizdavo uniformo / zastar. gizdav cvet bujen gízdavo tudi gizdávo prisl.: po dvorišču so gizdavo stopali petelini; gizdavo oblečene ženske
  9.      gízdavec  tudi gizdávec -vca m (í; ) zastar. gizdalin, nečimrnik: ošaben gizdavec
  10.      gízdavka  tudi gizdávka -e ž (í; ) zastar. gizdalinka, nečimrnica: mlade mestne gizdavke
  11.      gízdavost  in gizdávost -i ž (í; á) raba peša lastnost, značilnost človeka, ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: motila jo je njegova gizdavost / rad je imel eleganco, sovražil pa je gizdavost; ženska gizdavost
  12.      gladiátorstvo  -a s () kar se nanaša na gladiatorje ali gladiatorske igre: starorimsko gladiatorstvo / ekspr. telesna kultura ne sme postati gladiatorstvo
  13.      gládov  -a -o tudi gladóv in gladòv -óva -o prid. (ā; ọ́; ọ́) nar. požrešen, lakomen: Odmerili so mu kos vrta in njivo. Saj brat res ni bil gladov (F. Bevk)
  14.      gladoválec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. kdor protestno odklanja hrano z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zahteve gladovalcev
  15.      gladovánje  -a s () glagolnik od gladovati: večletno gladovanje ga je zelo izčrpalo
  16.      gladováti  -újem nedov.) knjiž. 1. živeti v pomanjkanju hrane; stradati: dovolj hrane smo dobili, ne bomo več gladovali; po zadnjih podatkih gladujeta dve tretjini ljudi // z določenim namenom ne uživati jedi: namenila se je gladovati, da bi shujšala; sklenili so gladovati, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve 2. redko čutiti potrebo po jedi; biti lačen: preveč so gladovali, da bi mogli iti še naprej; deček je večkrat gladoval gladujóč -a -e: gladujoča množica
  17.      gladóven  in gládoven -vna -o prid. (ọ̄; ā) 1. nar. lačen: mukanje gladovne živine / obsojeni so bili na gladovno smrt od lakote // požrešen, lakomen: zelo je gladoven na meso 2. v zvezi gladóvna stavka protestno odklanjanje jedi z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: pripravljati, začeti gladovno stavko; priporniki so se odločili za štirinajstdnevno gladovno stavko; z gladovno stavko v rovih so dosegli zvišanje mezd
  18.      gladovnják  -a m (á) nar. lačen človek: mati je hitela domov, kjer jo je čakala kopica gladovnjakov / okrog kuhinje so še oprezali najhujši gladovnjaki požrešneži, nenasitneži
  19.      glagoljáštvo  -a s () dejavnost glagoljašev: glagoljaštvo v Dalmaciji
  20.      glájevec  -vca m (á) etn. nož za izdelovanje suhe robe: žlico je bilo treba še obdrgniti z glajevcem
  21.      glásbenoprosvéten  -tna -o prid. (-ẹ̑) glasbenopedagoški: glasbenoprosvetno delo
  22.      glásbenovzgójen  -jna -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na glasbeno vzgojo: glasbenovzgojne metode
  23.      glásbenozgodovínski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na glasbeno zgodovino: glasbenozgodovinski spis
  24.      glasbílarstvo  -a s () izdelovanje glasbil: izučiti se glasbilarstva
  25.      glasboslóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. kdor se ukvarja z raziskovanjem glasbe; muzikolog

   7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA