Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (76.436-76.460) 
- šaráda -e ž (ȃ) beseda, ki se sestavi iz drugih besed, zlogov, ki jih je treba uganiti: šarade in anagrami / reševati šarade uganke s takimi besedami ♪
- šaráden -dna -o (ȃ) pridevnik od šarada: šaradna izpolnjevanka ♪
- šárast -a -o prid. (á) ekspr. pisan, zlasti neprimerno, neskladno: šarast nakit; oblečena je bila v šarasto haljo ♪
- šárati 1 -am nedov. (ȃ) zastar. delati pisano, raznobarvno: šarati vzorce / bliski šarajo nebo ♪
- šárati 2 -am nedov. (ā ȃ) nar. dolenjsko 1. počasi, okorno hoditi: vsak večer dolgo šara po kuhinji / starec je počasi šaral proti domu 2. drsati, drgniti: med vožnjo je šaral z nogami po tleh; veje so se šarale ob kolesa ♪
- šárec 2 -rca m (ȃ) žarg., voj. mitraljez, strojnica: streljati s šarcem; šarci in brzostrelke / mitraljez šarec ♪
- šáren -a -o prid. (ā) star. pisan, raznobarven: šarena majolika ♪
- šárenica in šareníca -e ž (ȃ; í) anat. sprednji, barvasti del žilnice za roženico: modra šarenica ♦ med. vnetje šarenice ♪
- šárenka tudi šarénka -e ž (ȃ; ẹ̑) zool. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa, Salmo gairdneri ♪
- šáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. dajati si opravka z nepomembnimi deli: ves dan že šari okrog štedilnika; zvečer dolgo šari po kuhinji / šarila je po hiši, da je vse zbudila hodila, povzročala hrup // dajati si opravka, delati kaj sploh: vedno kaj šari okoli hiše, po vrtu; prevrnil je steklenico, ko je šaril po mizi / kaj šariš tu okoli kaj delaš tu, zakaj si tu 2. stikati, iskati: šariti po predalih; nekaj šari med papirji; šaril je za igračami pod omaro; pren. šariti po spominu 3. v zvezi s s, z pretirano, nepremišljeno porabljati kaj: šariti z denarjem; ne šari tako z vinom / na debelo šariti s frazami ● ekspr. veter šari po polju piha ◊ lov. s psom loviti, iskati divjad po gošči, grmovju ♪
- šárka -e ž (ȃ) žival z belimi lisami, navadno kobila, krava: pomolsti šarko; jahati na šarki ♪
- šárkelj -klja tudi -na [kǝl] m (á) pecivo iz kvašenega testa z vmešenimi rozinami: jesti, speči šarkelj; šarkelj in potica ♪
- šarlatán -a m (ȃ) slabš. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti: dokazal je, da ni ne šarlatan ne nevednež; šarlatani in frazerji 2. goljuf, slepar: imajo ga za šarlatana; politični šarlatani ♪
- šarlatánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šarlatane ali šarlatanstvo: šarlatansko govoričenje; zdravljenje po tej metodi ni šarlatansko / šarlatanski človek ♪
- šárm -a m (á) knjiž. očarljivost, privlačnost: imeti šarm; uporabila je ves svoj ženski šarm; osebni šarm / pristni francoski šarm / to mesto ima zanj poseben šarm ♪
- šarmánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. očarljiv, privlačen: šarmanten človek; bila je zelo šarmantna ♪
- šarmêr -ja m (ȇ) knjiž. kdor zna očarati, privlačiti: bil je znan šarmer ♪
- šarmírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. očarati, privlačiti: hotel jih je šarmirati / njena pripoved ga je šarmirala ♪
- šarnír -ja m (ȋ) teh. priprava iz dveh nerazstavljivo povezanih ploščic, pritrjenih vsaka na svoj del, ki omogoča zapiranje, odpiranje: pritrditi šarnir na vrata omare; povezati plošče s šarnirji; kovinski šarnir / klavirski šarnir ozek, dolg šarnir, ki poteka po vsej dolžini delov, ki ju povezuje; odmični šarnir ♪
- šarnírski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na šarnir: šarnirski vijak / gibljivost srednjega dela omogoča šarnirska povezava po vsej širini ♪
- šárpa -e ž (ȃ) redko šalu podobna naglavna ruta; šerpa: zaviti si glavo, vrat v šarpo ♪
- šarpíja -e ž (ȋ) med., nekdaj niti, napuljene iz rabljenega platna, za na rane: obveze in šarpija ♪
- šárplanínec -nca m (ȃ-ȋ) vet. srednje velik pastirski pes z dolgo dlako in košatim, zavitim repom: vzreja šarplanincev ♪
- šártka -e ž (ȃ) nar. primorsko vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi; pripona ♪
- šárž -a m (ȃ) knjiž., redko vložek, šarža: pripraviti šarž; šarž jekla ● zastar. šarži so nosili rokavice oficirji, podoficirji ♪
76.311 76.336 76.361 76.386 76.411 76.436 76.461 76.486 76.511 76.536 
