Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (7.626-7.650)


  1.      fántovski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na fante: fantovski prepir; fantovska čast; zvečer se je oglasila fantovska pesem; fantovsko življenje / fantovski stan; fantovska leta / dekliške in fantovske sobe / je premalo fantovski nima za fanta značilnega vedenja ali videza; nav. ekspr. preveč je fantovska rada se druži, ima opravka s fanti; se vede kot fant ∙ ekspr. fantovsko sonce luna fántovsko prisl.: fantovsko nagajivo pomežikniti; dekle ima fantovsko pristrižene lase; fantovsko objesten ♪
  2.      fántovstvo  -a s (á) 1. fantovska doba v življenju moškega: dati fantovstvu slovo; brezskrbno fantovstvo 2. lastnosti, značilnosti fanta: premalo fantovstva je v njem ♪
  3.      fántovščina  -e ž (á) 1. pogostitev, na katero povabi ženin pred poroko svoje prijatelje: prirediti fantovščino; povabiti na fantovščino 2. družba fantov, navadno vaških: sprejeti koga v fantovščino // znesek, ki ga plača fant tovarišem za pijačo, ko ga sprejmejo v svojo družbo: plačati fantovščino; dati za fantovščino ♪
  4.      fáraonov  -a -o (ȃ) svojilni pridevnik od faraon: faraonova grobnica ♪
  5.      farizéjstvo  -a s (ẹ̑) slabš. hinavščina, licemerstvo: boj zoper laž in farizejstvo / njegova pobožnost je pravo farizejstvo / mesto je gnezdo farizejstva ♪
  6.      farmacévt  -a m (ẹ̑) strokovnjak za farmacijo: farmacevt pripravlja zdravila; farmacevt analitik / pog. predavanja so se udeležili medicinci in farmacevti slušatelji fakultete ali oddelka za farmacijo ♪
  7.      farmacévtka  -e ž (ẹ̑) strokovnjakinja za farmacijo: po poklicu je farmacevtka ♪
  8.      farmacévtski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na farmacevte ali farmacijo: farmacevtski proizvodi; farmacevtska industrija / farmacevtski študij / farmacevtska fakulteta ♦ šol. farmacevtski tehnik strokovnjak s srednjo farmacevtsko izobrazbo ♪
  9.      fárovški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na farovž; župniški, župniščen: farovški vrt / farovški hlapec; farovška kuharica; sam.: farovški so že začeli kositi otavo ♪
  10.      fárovž  -a m (á) pog. župnišče: zraven cerkve stoji farovž; postaviti farovž; iti v farovž / v vasi ima farovž velik vpliv duhovniki, duhovščina ∙ ekspr. začel je hoditi okoli farovža začel se je družiti z duhovščino ♪
  11.      fašístovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fašiste: fašistovsko nasilje / fašistovski napadalci ♪
  12.      fáustovski  -a -o [fau̯s-] prid. (ȃ) tak kot pri Goethejevem Faustu: faustovski nemir, problem; faustovska narava ♪
  13.      fauvíst  in fovíst -a [fov-] m (ȋ) predstavnik fauvizma: francoski fauvisti; slike fauvistov ♪
  14.      fauvístičen  in fovístičen -čna -o [fov-] prid. (í) nanašajoč se na fauviste ali fauvizem: fauvistični pejsaži; fauvistično slikarstvo / fauvistična šola fauvístično in fovístično prisl.: fauvistično bleščeče in močne barve ♪
  15.      fauvízem  in fovízem -zma [fov-] m (ȋ) um. umetnostna smer v slikarstvu v začetku 20. stoletja, značilna po čistih, močnih barvnih tonih: v slikarjevih delih so vidni odsevi fauvizma ♪
  16.      fávl  -a m (á) žarg., šport. ravnanje pri igrah z žogo in hokeju, ki ni v skladu s pravili športne igre; prekršek, prestopek: napravil je več favlov ♪
  17.      fávn  -a m (ȃ) v rimski mitologiji bog polj in gozdov, upodobljen kot človek s kozjimi nogami: smeh favnov ♪
  18.      fávna  -e ž (ȃ) živali, ki živijo na določenem področju, živalstvo: proučevati floro in favno pokrajine; globokomorska, planinska favna; bogata favna naših gozdov / tropska morja s pisano ribjo favno ♪
  19.      favnístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na favno ali favnistiko: razporediti vzorce po favnističnih skupinah; favnistično bogastvo pokrajine / favnistična raziskovanja ♪
  20.      favnístika  -e ž (í) veda o favni: razprava s področja favnistike ♪
  21.      fávnovski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. tak kot pri favnu: imel je favnovski obraz; favnovski značaj ♪
  22.      fávnski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. tak kot pri favnu: favnski obraz, smeh ♪
  23.      favorít  -a m (ȋ) 1. kdor ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: favoriti so domačini; imajo ga za favorita; favoriti šahovskega turnirja; favorit v lahki kategoriji; pričakovana zmaga favoritov 2. knjiž. kdor uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenec: favoriti so se zgrnili okrog vladarja / že nekaj časa ni več favorit vseh ♪
  24.      favorítinja  -e ž (ȋ) 1. ženska, ki ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: naša tekmovalka spada med favoritinje; favoritinje v veleslalomu 2. knjiž. ženska, ki uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenka: kraljeva favoritinja ♪
  25.      favorítka  -e ž (ȋ) 1. ženska, ki ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: veljale so za favoritke 2. knjiž. ženska, ki uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenka: postala je favoritka vsega dvora; carjeva favoritka ♪

   7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA