Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (7.601-7.625)



  1.      evropéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Evropejce: to niso ameriški, ampak evropejski običaji / v svojih esejih in umetniških delih je popolnoma evropejski / star. evropejske dežele evropske
  2.      evropéjstvo  -a s (ẹ̑) evropska kultura in miselnost: navduševati se nad evropejstvom / ponosen je bil na svoje evropejstvo
  3.      evrópij  -a m (ọ́) kem. redka težka kovina sivkaste barve, element Ev
  4.      evrópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Evropejce ali Evropo: evropski jeziki, narodi; evropske države, literature / evropska civilizacija, kultura; evropska družbena problematika / publ. ta arheološka zbirka je tudi v evropskem merilu med najbogatejšimi / Evropska gospodarska skupnost ◊ agr. (žlahtna) evropska trta trta, doma v Evropi, ki rodi žlahtno grozdje, ni pa odporna proti boleznim in nizki temperaturi; bot. evropski macesen gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo, Larix decidua; zool. evropski bober evrópsko prisl.: bil je evropsko razgledan
  5.      evrópstvo  -a s (ọ̑) 1. evropska kultura in miselnost: z navdušenjem govoriti o evropstvu; pisateljev odnos do evropstva 2. pripadnost k evropski kulturi, miselnosti: poudarjati svoje evropstvo; zavest evropstva
  6.      evrovizíja  -e ž () skupnost zahodnoevropskih televizijskih postaj za posredovanje, izmenjavo programov: ustanovitev evrovizije / prireditev bo prenašala evrovizija / pog. gledati evrovizijo program te skupnosti
  7.      evrovizíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na evrovizijo: evrovizijski prenos, program; prireditev bo prenašala evrovizijska mreža
  8.      Evstáhijev  -a -o prid. (á) anat., v zvezi Evstahijeva cev cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja
  9.      evtanazíja  -e ž () med. pospešitev smrti iz usmiljenja: obsojati, zagovarjati evtanazijo
  10.      evtéktik  -a m (ẹ́) kem. zlitina ali zmes v takem razmerju sestavin, da ima najnižje možno strdišče
  11.      ex vóto  [eks-] prisl. (ọ̑) rel., um. izraža, da je predmet narejen, podarjen zaradi obljube: stara slika, podarjena ex voto ex vóto ex vóta m predmet, ki je narejen, podarjen zaradi obljube: baročni ex voti
  12.      ezópovski  tudi ézopovski -a -o prid. (ọ̑; ẹ̑) tak kot pri Ezopu: pripovedovati v ezopovskem jeziku
  13.      fabulatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na fabulo, pripoveden: fabulativni elementi literarnega dela; fabulativni okvir zgodbe / pisateljev fabulativni dar fabulatívno prisl.: pisatelja mikajo fabulativno razgibane situacije; zgodba je fabulativno dovolj zaokrožena
  14.      fabulatívnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost literarnega dela, ki ima fabulo, pripovednost: baladna fabulativnost; pisatelj s konvencionalno fabulativnostjo pogosto razvodeni tudi dobre značajske zasnove
  15.      Fáhrenheitov  -a -o [farǝnhajtov] prid. (á) fiz., v zvezi Fahrenheitova lestvica lestvica za merjenje temperature z 32° pri ledišču in 212° pri vrelišču vode
  16.      fajančevína  -e ž (í) fajansa: umivalnik iz fajančevine / prodajati fajančevino
  17.      fakínstvo  -a s () slabš. malopridnost, postopaštvo: čas je že, da bi se otresel svojega fakinstva / to je navadno fakinstvo
  18.      fakírstvo  -a s () kar se nanaša na fakirje: pojavi fakirstva
  19.      fakultatíven  -vna -o prid. () prepuščen osebni izbiri, neobvezen: fakultativni učni predmet; ta predavanja so fakultativna ◊ biol. fakultativni parazit zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; jur. fakultativni pripor pripor, katerega odreditev je prepuščena preiskovalčevi presoji fakultatívno prisl.: fakultativno se učenci učijo tudi francoščino
  20.      fakultatívnost  -i ž () lastnost, značilnost fakultativnega: fakultativnost predavanj
  21.      fálstafovski  -a -o prid. () ekspr. tak kot pri Shakespearovem Falstafu: falstafovski smeh; falstafovska postava
  22.      fantalínstvo  -a s () ekspr. razposajeno, objestno dejanje ali ravnanje: hude posledice fantalinstva
  23.      fántov  -a -o (á) svojilni pridevnik od fant: fantova moč ga je presenetila; zapisal je fantovo ime
  24.      fantovánje  -a s () glagolnik od fantovati: pridobiti si pravico do fantovanja / vojna je odpravila fantovanje
  25.      fantováti  -újem nedov.) udeleževati se družabnega življenja fantov na vasi: rad bi še nekaj let fantoval; poznam ga od otroških let, tudi fantovala sva skupaj / ekspr. še vedno fantuje še ni poročen

   7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA