Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (74.386-74.410)


  1.      spirálen  tudi špirálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spiralo: spiralni trakovi, vzorci / dvigati se v spiralnih krogih; risati spiralne črte / vsekati v skale spiralno pot; spiralne stopnice / spiralni razvoj družbe ♦ astr. spiralna galaksija galaksija, pri kateri so svetle zvezde in medzvezdna snov razporejene vzdolž rokavov, ki izhajajo v spirali iz osrednjega dela galaksije; fiz. spiralna vzmet spirálno tudi špirálno prisl.: spiralno se vzpenjati; spiralno navit ♪
  2.      spíranje  -a s (ȋ) glagolnik od spirati: spiranje vrstic; spiranje in razmikanje ♪
  3.      spiránt  -a m (ā) lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok skozi priporo; pripornik: spiranti f, h, s ♪
  4.      spírati  -am nedov. (ȋ ȋ) tisk. večati ali manjšati presledke med besedami, vrsticami zaradi prilagoditve dolžini ali višini formata stavka ♪
  5.      spiréja  -e ž (ẹ̑) bot. grm z navadno nazobčanimi listi in drobnimi belimi ali rožnatimi cveti v češuljah; medvejka: cvetoča spireja ♪
  6.      spiríl  -a m (ȋ) biol. bakterija v obliki spirale: spirili in koki ♪
  7.      spiríla  -e ž (ȋ) biol. bakterija v obliki spirale: spirile in koki ♪
  8.      spiritíst  -a m (ȋ) kdor se ukvarja s spiritizmom: seje spiritistov ♪
  9.      spiritízem  -zma m (ȋ) v okultizmu vzpostavljanje stika z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo: ukvarjati se s spiritizmom ♪
  10.      spiritizírati  -am nedov. (ȋ) v okultizmu vzpostavljati stik z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo: ponoči so spiritizirali ♪
  11.      spirituál  -a m (ȃ) 1. rel. duhovnik, odgovoren za duhovno vzgojo v semenišču, samostanu: več let je bil spiritual ljubljanskih bogoslovcev 2. muz. ljudska pesem z religiozno, svetopisemsko snovjo, nastala med črnci v Združenih državah Amerike; črnska duhovna pesem: peti spirituale ♪
  12.      spirituálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. duhoven, duševen: razlika med materialističnim in spiritualnim pogledom na svet / pisateljevo opisovanje postaja vse bolj spiritualno / biti meditativen, spiritualen človek ♪
  13.      spiritualístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na spiritualiste ali spiritualizem: spiritualistični filozofski sistem; spiritualistična razlaga sveta / spiritualistična odmaknjenost od stvarnosti ♪
  14.      spiritualízem  -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, ki ima duha za edino pravo bit in za osnovo vsega dogajanja: pristaš spiritualizma; zaiti v skrajni spiritualizem / krščanski spiritualizem ♪
  15.      spirituálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost spiritualnega: zaradi svoje spiritualnosti se njegovi nazori niso uveljavili / spiritualnost ekspresionistov ♪
  16.      spirituóza  in špirituóza -e ž (ọ̑) nav. mn., agr. alkoholna pijača z visokim odstotkom alkohola, v kateri je etanol, nastal z alkoholnim vrenjem sladkorja in destilacijo: vinjak in druge spirituoze ♪
  17.      spíritus ágens  spíritusa ágensa m (ȋ-ȃ) knjiž., navadno v povedni rabi kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje; gonilna sila: ljubezen je spiritus agens njegovega snovanja / on je bil duša in spiritus agens društva ♪
  18.      spirohéta  -e ž (ẹ̑) biol. bakterija v obliki spiralasto zasukane paličice: uničiti spirohete / bleda spiroheta ki povzroča sifilis ♪
  19.      spirométer  -tra m (ẹ̄) med. priprava za merjenje količine zraka, ki se izdihne po najglobljem vdihu: s spirometrom ugotoviti vitalno kapaciteto pljuč ♪
  20.      spís  -a m (ȋ) 1. literarno, strokovno besedilo, navadno krajše: napisati, objaviti spis / izvirni spisi in prevodi; literarni, znanstveni spis; poučni spisi za mladino; sramotilni spis; zbrani spisi slovenskih pisateljev zbrana dela 2. besedilo, napisano v posebni obliki, navadno z uradno veljavnostjo: oštevilčiti, vpisati spis; vlagati spise v fascikle; vročiti spis; odposlani, sprejeti spisi; sveženj spisov; mapa za spise / poslovni, uradni spisi; pritožbeni, sodni spis / reševati spise 3. pismeni izdelek, ki ga mora učenec izvirno oblikovati ali napisati po prebranem, pripovedovanem besedilu: napisati, prebrati spis; najboljši spis bo nagrajen; naslov, vsebina spisa / knjiž. domišljijski, doživljajski spis / šolski spis ◊ jur. spis skupek listin, ki se nanašajo na isto zadevo; dati spis ad acta; sodnik lista po zajetnem spisu; lit. apokrifni spis; šol. prosti spis izvirno oblikovan pismeni izdelek, ki se ne nanaša na neko že oblikovano besedilo; poprava spisa ♪
  21.      spísati  in spisáti spíšem dov., spíšite (í á í) star. napisati: spisati pismo, prošnjo / spisati dramo, pesem / spisal je več knjig spísan -a -o: članek še ni spisan ♪
  22.      spísek  -ska m (ȋ) skupek imen oseb, stvari, napisanih navadno drugo pod drugo: narediti, pregledati, sestaviti spisek; črtati s spiska; tudi njegovo ime je na spisku; spisek gostov; spisek knjig, ki jih je treba naročiti seznam / poimenski spisek naročnikov ∙ publ. biti na črnem spisku na črni listi; ekspr. tat ima na spisku še drugo blago krade tudi druge stvari; publ. plačilni spisek plačilni seznam // list s takim skupkom imen: v roki je držal spisek in preverjal dobavljeno blago ♪
  23.      spísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na spis: spisna vsebina / spisna vaja; spisno izražanje / spisni zvezek ♪
  24.      spísje  -a s (ȋ) 1. šol. pisanje, sestavljanje spisov: spisje mu ne dela težav; vaje v spisju / poslovno, prosto spisje 2. redko več spisov, spisi: brati spisje / mladinsko spisje ♪
  25.      spítati  -am tudi izpítati -am dov. (ȋ) s pitanjem zrediti: spitati gos, purana, svinjo; spitati vola do določene teže spítan tudi izpítan -a -o: spitani prašiči; debel je kot spitan puran ♪

   74.261 74.286 74.311 74.336 74.361 74.386 74.411 74.436 74.461 74.486  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA