Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (7.426-7.450)


  1.      ekvivaléntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost ekvivalentnega: ekvivalentnost dveh vrst blaga // ekvivalenca: menjava je možna samo ob ekvivalentnosti ♪
  2.      élativ  -a m (ẹ̑) lingv. oblika, ki izraža zelo veliko mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova: kadar je za kaj navdušen, rad uporablja elative ♪
  3.      élativen  -vna -o (ẹ̑) pridevnik od elativ: elativna stopnja ♪
  4.      elektíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki temelji na izbiri; izbiren: elektivni postopek izvolitve / elektivna reakcija celic ♪
  5.      eléktričarstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost, ki se ukvarja z napeljavanjem in popravljanjem električnih napeljav in naprav: zidarstvo, pečarstvo in električarstvo ♪
  6.      eléktrogospodárstvo  in eléktro gospodárstvo -a s (ẹ̑-ȃ) gospodarska panoga, ki se ukvarja s proizvajanjem električne energije in oskrbovanjem z njo: industrija, rudarstvo in elektrogospodarstvo; zakon o elektrogospodarstvu ♪
  7.      eléktrokávstika  -e ž (ẹ̑-á) med. izžiganje tkiva z iglo, ki jo razžari električni tok ♪
  8.      elektrónvólt  -a m (ọ̑-ọ̑) fiz. enota za merjenje energije atomov, elektronov in sorodnih delcev ♪
  9.      eléktroplávž  in eléktro plávž -a m (ẹ̑-ȃ) metal. plavž, v katerem se za taljenje rude uporablja električna energija: zgraditi elektroplavž; oprema za elektroplavž ♪
  10.      eléktroprevódnost  -i ž (ẹ̑-ọ̄) električna prevodnost: elektroprevodnost bakra ♪
  11.      eléktrovarílec  in eléktro varílec -lca [tudi u̯c] m (ẹ̑-ȋ) kdor se poklicno ukvarja z varjenjem z električnim tokom ♪
  12.      elektrovézje  -a s (ẹ̑) žarg., elektr. električno vezje: sestavljavec elektrovezij ♪
  13.      elektrovòd  -óda m (ȍ ọ́) naprava za prenos električne energije; električni vod: graditi elektrovod; žice elektrovoda ♪
  14.      elektrovóden  -dna -o (ọ̄) pridevnik od elektrovod: telefonski in elektrovodni drogovi ♪
  15.      elevácija  -e ž (á) knjiž. dviganje, vzdigovanje: elevacija noge ◊ fiz. kot v navpični ravnini, merjen proti vodoravni premici; kor. plesalčevo premagovanje težnosti, zlasti pri odskokih; voj. kot med osjo na cilj naravnane cevi strelnega orožja in vodoravno ravnino ♪
  16.      elevacíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od elevacija: elevacijski kotomer ♪
  17.      elevátor  -ja m (ȃ) teh. naprava z brezkončno verigo za dviganje materiala v navpični smeri: stabilni elevator; elevator za premog ♪
  18.      elevtêričen  -čna -o prid. (é) knjiž. od ničesar odvisen, prost, svoboden: elevterično čustvovanje ♪
  19.      elevzínski  -a -o prid. (ȋ) v zvezi elevzinski misteriji, pri starih Grkih slavje s skrivnostnimi verskimi obredi v mestu Elevsina v čast boginjama Demetri in Persefoni ♪
  20.      Elíjev  -a -o prid. (ȋ) elektr., v zvezi Elijev ogenj in elijev ogenj svetlikanje na strelovodu zaradi razelektrenja ob nevihti ♪
  21.      eluviálen  -lna -o (ȃ) pridevnik od eluvij: eluvialna ilovica ♪
  22.      elúvij  -a m (ú) geol. preperela kamnina, ki leži na mestu nastanka ♪
  23.      emfitévza  -e ž (ẹ̑) zgod. razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; dedni zakup ♪
  24.      emigrántstvo  -a s (ā) emigrantsko življenje: poskusil je bedo emigrantstva / razlaga svoje pojmovanje emigrantstva emigracije, izseljevanja ♪
  25.      emotíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na emocijo; čustven: človekov emotivni svet / emotivna vloga / emotivno doživljanje emocionalno emotívno prisl.: emotivno podana izpoved; emotivno spoznati kaj ♪

   7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA