Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (74.186-74.210) 
- sòučênec -nca m (ȍ-é) redko sošolec: pri izpraševanju je prišepetaval součencu; srečal se je z nekdanjimi součenci ♪
- sòučênka -e ž (ȍ-é) redko sošolka: pričakovala je obisk součenk ♪
- sòudeléžba -e ž (ȍ-ẹ̑) udeležba skupaj s kom: na šolskih prireditvah je zaželena soudeležba staršev / aretirali so ga zaradi soudeležbe pri atentatu / soudeležba umetnosti v družbenem življenju ● zahtevati soudeležbo pri dobičku pravico do deleža ♪
- sòudeléženec tudi sòudeležênec -nca m (ȍ-ẹ̑; ȍ-é) kdor je skupaj s kom udeleženec česa: razpravljati s soudeleženci posvetovanja / prikrivati krivdo soudeleženca / zavračati mnenje soudeleženca spora ● soudeleženec pri dobičku kdor ima skupaj s kom delež pri njem ♪
- sòudeležênost in sòudeléženost -i ž (ȍ-é; ȍ-ẹ̑) dejstvo, da je kdo soudeležen: dokazati komu soudeleženost pri dejanju / soudeleženost pri družbenem dogajanju ♪
- sòudeležíti se -ím se dov., tudi sòudeléži se; sòudeléžil se (ȍ-ȋ ȍ-í) skupaj s kom se udeležiti: zaželeno je, da se prireditve soudeležijo starši / zahtevali so, da se njihovi oddelki soudeležijo invazije / soudeležiti se gibanja za mir sodelovati v njem sòudeležèn -êna -o in sòudeléžen -a -o 1. deležnik od soudeležiti se: biti soudeležen pri zaroti; biti aktivno soudeležen pri kulturnem življenju 2. ki ima skupaj s kom delež pri čem: biti soudeležen pri dobičku ♪
- sòudeléžnik -a m (ȍ-ẹ̑) zastar. soudeleženec: soudeležnik veselega popivanja ♪
- sòujétnik tudi sòujetník -a m (ȍ-ẹ̑; ȍ-í) ujetnik v razmerju do drugega ujetnika: pomagati soujetnikom ♪
- sòuporába -e ž (ȍ-ȃ) glagolnik od souporabljati: ima pravico do souporabe prostorov / v malih oglasih iščem sobo s souporabo kopalnice ♪
- sòuporábljati -am nedov. (ȍ-á) skupaj s kom uporabljati: gostu ni dovolj le soba, souporabljal bo tudi druge prostore ♪
- sòuporábnik -a m (ȍ-ȃ) kdor je skupaj s kom uporabnik česa: biti pozoren do souporabnikov ceste ♪
- sòuredník tudi sòurédnik -a m (ȍ-í; ȍ-ẹ̑) kdor je skupaj s kom urednik česa: postal je sourednik revije ♪
- sòuréjati -am nedov. (ȍ-ẹ́) skupaj s kom urejati: več let je sourejal osrednji slovenski dnevnik ♪
- sòusmériti -im dov. (ȍ-ẹ̄ ȍ-ẹ̑) knjiž. skupaj s čim usmeriti: sousmeriti svoje prizadevanje s prizadevanjem drugih ♪
- sòutemeljítelj -a m (ȍ-ȋ) kdor je skupaj s kom utemeljitelj česa: bil je neodvisen soutemeljitelj eksperimentalne psihologije ♪
- sòzaklèp -épa m (ȍ-ȅ ȍ-ẹ́) jur. zaklepanje z dvema ali več ključavnicami, od katerih vsako zaklepa in odklepa druga oseba: zavarovati blagajno s sozaklepom / hraniti pošiljke pod sozaklepom ♪
- sòzaložníca -e ž (ȍ-í) založnica, ki skupaj s kom kaj založi: Državna založba Slovenije bo sozaložnica te publikacije ♪
- sòzapórnik -a m (ȍ-ọ̑) zapornik v razmerju do drugega zapornika: imeti tovariški odnos do sozapornikov ♪
- sòzarótnik -a m (ȍ-ọ̑) zarotnik v razmerju do drugega zarotnika v isti zaroti: kljub mučenju ni izdal sozarotnikov ♪
- sózd -a m (ọ̑) kratica sestavljena organizacija združenega dela: ustanovitev sozda; sozd in tozdi ♪
- sòzemlján in sòzemljàn -ána m (ȍ-ȃ; ȍ-ȁ ȍ-á) ekspr. sočlovek: čeprav ni bil izobražen, je znal dobro presoditi vsakega sozemljana ♪
- soznáčen -čna -o prid. (ȃ) lingv. istopomenski, sinonimen: soznačni izrazi; soznačne besede ● knjiž. ti signali niso soznačni nimajo istega pomena; publ. njegovo ime je bilo soznačno s pojmom genija bil je genij ♪
- soznáčica -e ž (ȃ) knjiž. sinonim, sopomenka: narečne soznačice za strokovna imena rastlin ♪
- soznáčnica -e ž (ȃ) lingv. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim: navesti ob tujki domačo soznačnico; beseda ljudstvo je v tem primeru soznačnica za ljudje ● publ. dekadenca jim je bila soznačnica za vso umetnost zahodnoevropske meščanske družbe oznaka ♪
- sožálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sožalje: sožalna brzojavka; sožalno pismo / sožalni obisk / sožalni obrazi sočutni ♪
74.061 74.086 74.111 74.136 74.161 74.186 74.211 74.236 74.261 74.286 
