Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (73.686-73.710)


  1.      snohódka  -e ž (ọ̑) knjiž., redko ženska, ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjala; mesečnica: klic je snohodko prebudil; hodi kot snohodka ♪
  2.      snòp  snôpa m (ȍ ó) 1. večji šop povezanega požetega žita, slame: snopi se sušijo na njivi; otepati, zlagati snope; vezati snope s poveslom; padel je kot snop z iztegnjenim telesom / snop slame, žita // več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: snop cevi, šibja / izgubil je cel snop ključev šop; snop pisem je vrgla v peč sveženj // nav. ekspr., z rodilnikom kar je temu podobno: snopi isker so padali na streho / snop svetlobe je osvetlil prostor / temo prebadajo snopi žarometov / mesečina lije v snopih 2. nar., v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: narediti snop ◊ fiz. elektronski snop skupina elektronov, ki se gibljejo v isti smeri; laserski snop; snop žarkov skupina žarkov, ki gredo skozi dani presek ali dano točko; zgod. pasji snop del desetine, ki so ga podložniki dajali zemljiškemu gospodu za vzdrževanje njegovih psov ♪
  3.      snôpar  -ja m (ȏ) knjiž., redko fašist: sodelovati s snoparji ♪
  4.      snôpast  -a -o prid. (ó) podoben snopu: snopast pramen svetlobe ♦ um. snopasti steber v gotski arhitekturi steber s polstebri okrog pravokotnega jedra ♪
  5.      snôpec  -pca m (ō) zastar. šopek: snopec rdečih rož // snopič: izdal je nov snopec pesmi ♪
  6.      snôpek  -pka m (ō) manjšalnica od snop: delati snopke; povezati požeto pšenico v snopek ♪
  7.      snôpič  -a tudi snopìč tudi snôpič -íča m (ȏ; ȉ í; ó í) zal. vsak od več posameznih delov knjige, tiskanega dela navadno v broširani izdaji: drugi del romana bo izšel v dveh snopičih / poskusni snopič slovarja ♪
  8.      snopìč  tudi snôpič -íča m (ȉ í; ó í) manjšalnica od snop: vezati lan v snopiče / snopič orumenelih pisem je vrgel v peč ♪
  9.      snôpje  -a s (ō) več snopov, snopi: omlatiti snopje; povezati pšenico v snopje; ležali so po tleh kakor snopje ♪
  10.      snôpoma  prisl. (ō) knjiž., ekspr. v snopih: mesečina lije snopoma skozi okno ♪
  11.      snubáč  -a m (á) snubec: ni ji manjkalo snubačev; zavrnila je že več snubačev; bogat snubač ♦ etn. snubači so posedli okoli mize moški, ki želi žensko slovesno zasnubiti, in njegovi spremljevalci ♪
  12.      snubáčica  in snubačíca -e ž (á; í) v ruskem okolju ženitna posredovalka: bila je njegova snubačica ♪
  13.      snubáčka  -e ž (ȃ) v ruskem okolju ženitna posredovalka: snubačka je bila zelo vztrajna ♪
  14.      snubáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na snubce: snubaška zgovornost ♦ etn. snubaške pesmi ♪
  15.      snúbec  -bca m (ú) moški, ki zasnubi, snubi: zavrniti snubca; zaljubljeni snubec; imela je veliko snubcev ♦ etn. pogostiti snubce moškega, ki želi žensko slovesno zasnubiti, in njegove spremljevalce ♪
  16.      snubíti  in snúbiti -im nedov. (ȋ ú) 1. prizadevati si pridobiti žensko, da pristane na predlagano poroko: snubiti bogato dekle; snubilo jo je veliko fantov / snubil jo je za ženo / dov. snubil je dekle pri očetu zasnubil ∙ ekspr. snubil jo je z očmi z zapeljivim gledanjem si je skušal pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost ♦ etn. v nedeljo bodo prišli snubit bo prišel moški, da ženski slovesno predlaga poroko s seboj, in njegovi spremljevalci 2. ekspr. (s prigovarjanjem) pridobivati: snubiti turiste, volivce; podjetja so snubila strokovnjake za delo v tujini; snubili so ga za svoj klub snúbljen -a -o: večkrat snubljeno dekle ♪
  17.      snúbljenje  -a s (ú) glagolnik od snubiti: njegovega snubljenja ni vzela resno / preprečiti snubljenje delavcev za delo v tujini ♪
  18.      snúbljenka  -e ž (ú) ženska, ki jo kdo snubi: mlada snubljenka je odgovorila pritrdilno ♪
  19.      snubòk  -óka m (ȍ ọ́) nar. snubec: k mladi vdovi so prišli snuboki ♪
  20.      snúditi  -im nedov. (ú) nar. koroško brskati, stikati: po gospodarskem poslopju so snudili za novim plenom / žarometi so snudili po sosednjem hribu ♪
  21.      snútek  -tka m (ȗ) tekst. sistem vzporednih niti, ki so na statvah vzdolžno napete; osnova: nategniti snutek / snutek je iz debele volne, votek pa iz močne preje osnovne niti so ♪
  22.      snúti  snújem nedov. (ú) star. snovati: snuti načrte za prihodnji dan; niti prijatelji ne vedo, kaj je takrat snul ♦ obrt. snuti delati prvo vrsto pri pletenju, kvačkanju; tekst. snuti in tkati snovati ♪
  23.      só  m neskl., tudi só sója (ọ̑) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton g ali peto stopnjo v lestvici; sol ♪
  24.      sò...  predpona v sestavljenkah (ȍ) za izražanje a) vzajemnosti, medsebojne povezanosti: sodelavec, sodoživljati, sokriv, someščan, sopodpisnik, sotrpin, sovzrok b) poudarjanja pomena osnovne besede: sotovariš, sovrstnik ♪
  25.      soaréja  -e ž (ẹ̑) v nekaterih deželah, v meščanskem okolju večerna družabna prireditev: prirejati soareje; iti na soarejo ♪

   73.561 73.586 73.611 73.636 73.661 73.686 73.711 73.736 73.761 73.786  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA