Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (73.561-73.585)


  1.      smrčánje  -a s (ȃ) glagolnik od smrčati: odvaditi se smrčanja / slišalo se je smrčanje spečih mož ♪
  2.      smrčáti  -ím nedov. (á í) dajati pri dihanju v spanju hrkajoče, piskajoče glasove: ker ima nahod, smrči; glasno smrčati; smrčati kot medved // ekspr. dajajoč take glasove spati: na klopi sta smrčala dva potnika // ekspr. spati sploh: ne boš samo smrčal, tudi delati je treba smrčèč -éča -e: zbuditi smrčeče može ♪
  3.      smŕček  -čka m (ȓ) 1. naprej štrleči del gobca z odprtinama za vohanje pri nekaterih sesalcih: dotakniti se s smrčkom; zdrav pes ima mrzel in vlažen smrček; pasji smrček 2. užitna goba z jajčastim ali koničastim nepravilno jamičastim klobukom; mavrah: nabirati smrčke ● ekspr. dobiti jih po smrčku biti tepen, biti premagan ◊ bot. užitni smrček; vet. smrček bela lisa na smrčku pri konjih ♪
  4.      smrdè  -éta m (ȅ ẹ́) slabš. neprijeten, zoprn, slab človek: takle smrde nam je pokvaril razpoloženje ♪
  5.      smrdè  -éta s (ȅ ẹ́) slabš. neprijeten, zoprn, slab človek: kdo pa je tisto smrde, ki hodi za nami ♪
  6.      smrdelíka  -e ž (í) bot. rastlina z belimi obrobnimi jezičastimi cveti in okroglimi plodovi; smrdljiva pasja kamilica ♪
  7.      smrdéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. oddajati, dajati neprijeten vonj: pokvarjena hrana smrdi; nekatere rastline zelo smrdijo; smrdel je po znoju; brezoseb. smrdelo je po zažganem, po žveplu; smrdi kot dihur, kuga zelo, močno // ekspr. oddajati, dajati vonj sploh: vsaka stvar po svoje smrdi; brezoseb.: iz ust mu smrdi; v kuhinji je smrdelo po česnu in ribah 2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: knjiga smrdi po pornografiji; brezoseb. smrdi po vojni 3. z dajalnikom imeti, čutiti odpor do česa: cigarete ji ne smrdijo; hrana mu smrdi / ekspr. delo, učenje mu smrdi / ekspr. vsa ta stvar mi nekam smrdi ● preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi smrdèč -éča -e: prišel je domov, smrdeč po vinu; smrdeča voda; smrdeče in zatohlo dvorišče ♪
  8.      smrdljíka  -e ž (í) bot. drevo ali grm z lihopernatimi listi, majhnimi zelenkastimi cveti in rdečimi plodovi; terebint ♪
  9.      smrdúh  -a m (ū) slabš. 1. kdor smrdi: spravite te smrduhe iz hiše / kot psovka smrduh prekleti 2. neprijeten, zoprn, slab človek: zakaj hodi ta smrduh k tebi ● knjiž. loviti smrduhe skunke ♪
  10.      smréčen  -čna -o prid. (ẹ̑) redko smrekov: smrečne iglice; les diši po smrečni smoli / čaj s smrečnim medom ♪
  11.      smréčica  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od smreka: posekati smrečico; pogozdovati s smrečicami ◊ bot. navadna smrečica vodna rastlina s kolenčastim steblom, črtalastimi listi in majhnimi zelenimi cveti, Hippuris vulgaris ♪
  12.      smrečína  in smréčina -e ž (í; ẹ̄) redko smrekov gozd: bukov gozd prehaja v smrečino / pokriti s smrečino s smrekovimi vejami ♪
  13.      smréčje  -a s (ẹ̑) smrekov gozd: hoditi skozi smrečje / hribi, porasli s smrečjem s smrekovim drevjem // smrekove veje: zavarovati gredo s smrečjem; venec iz smrečja ♪
  14.      smréčji  -a -e prid. (ẹ̑) smrekov: nabirati smrečje vršičke; suhe smrečje iglice; smrečje veje ♪
  15.      smréčnat  -a -o prid. (ẹ̑) porasel s smrekami: smrečnato pobočje / smrečnat gozd smrekov gozd ∙ redko smrečnato ležišče ležišče iz smrekovih vej ♪
  16.      smréka  -e ž (ẹ́) iglasto drevo s temno zelenimi koničastimi iglicami, visečimi storži in rdečkasto rjavo razpokano skorjo: smreka raste, se suši; posekati smreko; visoke smreke; raven, vitek kot smreka ◊ gozd. pokljuška smreka; vrtn. sobna smreka smreki podobna sobna rastlina s koničastimi iglicami in v pravilnih vretencih razvrščenimi vejami, Araucaria heterophylla; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca ♪
  17.      smrékica  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od smreka: pogozdovati s smrekicami ♪
  18.      smŕk  -a m (ȓ) star. vrtinec: morski, vetrni, vodni smrk ◊ geogr. z vodo do stropa zalit del rova, kraške jame; sifon ♪
  19.      smŕka  -e ž (r̄) redko smrklja: takale smrka bi morala biti že v postelji ♪
  20.      smŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) glasno potegovati sluz, zrak v nos: ves čas je smrkala in požirala solze; kašljati, hrkati in smrkati // ekspr. jokati: smrkala je od žalosti ♪
  21.      smŕkelj  -klja m (ŕ) 1. sluzast izcedek, ki se izloča skozi nos: smrkelj mu visi iz nosa; obrisati smrkelj; gnojen smrkelj 2. slabš. razposajen, objesten otrok: ta smrkelj prav nič ne uboga; to je rekla njena hči, ta smrkelj / kot psovka smrkelj smrkavi ● nar. purmanov smrkelj okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir ♪
  22.      smŕkež  -a m (ȓ) zool. manjša sladkovodna riba rumeno rjave barve s temnimi progami vzdolž telesa, Acerina schraetser ♪
  23.      smŕklja  -e ž (ȓ) slabš. razposajeno, objestno nedoraslo dekle: smrklje so se jim posmehovale / kot psovka smrklja smrkava // ekspr. nedoraslo dekle sploh: takrat sem bila še smrklja ♪
  24.      smŕkljast  -a -o prid. (ŕ) podoben smrklju: smrkljasta tekočina / ekspr. zaradi ribjih odpadkov smrkljasta tla spolzka ♪
  25.      smŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) glasno potegniti sluz, zrak v nos: smrknil je in hitro odgovoril // ekspr. zajokati: solze so ji privrele v oči in polglasno je smrknila ♪

   73.436 73.461 73.486 73.511 73.536 73.561 73.586 73.611 73.636 73.661  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA