Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (73.486-73.510)
- sméšnica -e ž (ẹ́) kratka, smešna zgodbica: povedati smešnico; smešnice iz vsakdanjega življenja ♪
- sméšnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost smešnega: zavedel se je smešnosti svojega položaja; smešnost besed; vtis smešnosti / vsi delamo kake smešnosti ♪
- smét -í ž, daj., mest. ed. sméti (ẹ̑) 1. zelo majhen delec snovi, ki je kje, kjer ni potrebno, zaželeno: smet ji je padla v oko; odpihniti smet z dlani; v mleku je polno smeti; imeti denarja kot smeti zelo veliko 2. nav. mn. neuporabna, nekoristna, odpadna snov: odnesti, odpeljati smeti; odlagališče, odvoz smeti / koš, posoda za smeti 3. slabš. nepomemben, malovreden človek: taka smet mi že ne bo ukazovala ● ekspr. ne kupuj teh smeti slabih, nekvalitetnih izdelkov; pog. ta obleka je za (v) smeti je dotrajana, neuporabna; pog. nesi, vrzi to v smeti v posodo, na prostor za smeti; pog. nimamo toliko denarja, da bi še uporabno stvar vrgli v smeti zavrgli, odvrgli ♪
- smétana -e ž (ẹ́) 1. gostejši masten sloj, ki se nabira na površini mleka: posneti, stepsti smetano; predelovati smetano v maslo; izboljšati okus jedi s smetano / kisla, sladka smetana; stepena smetana; kava s smetano ♦ agr. pasterizirati smetano 2. ekspr. posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti: na sprejemu se je zbrala vsa smetana; ljubljanska smetana; smetana meščanske družbe ● ekspr. v življenju pobira samo smetano se mu vedno dobro godi; ekspr. pri tem je hotel vso smetano sam posneti imeti vso korist, vse ugodnosti ♪
- smétanast -a -o prid. (ẹ́) podoben smetani: smetanasta snov / natakar v smetanastem jopiču / smetanasta barva ♪
- smetár -ja m (á) delavec, ki pobira ali odvaža smeti: smetarji so že ponoči počistili ulico in odpeljali smeti ♪
- smetarína -e ž (ȋ) pristojbina za odvoz smeti: povišati smetarino ♪
- smetárnica -e ž (ȃ) star. smetišče: vso navlako je odnesel v smetarnico ♪
- smetárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na smetarje: smetarsko delo / ropot smetarskih vozil ♪
- smêten -tna -o tudi smetèn stil. smetán -tnà -ò prid. (é; ǝ̏ ȃ ȁ) nanašajoč se na smet: sladkor je bil ves smeten; kalna in smetna voda; smetno žito / soba je bila umazana in smetna ♪
- sméti smém nedov. (ẹ́ ẹ̑) z nedoločnikom 1. izraža dovoljenje, soglasje: smem iti na izlet; smel je obiskati otroka v bolnici; smel si je ogledati njihovo novo hišo; elipt. zdravnik mu je obljubil, da bo smel čez nekaj dni domov // v vprašalnih stavkih izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje: smem kupiti sladoled; (ali) te smem spremiti / v vljudnostnem vprašanju: s čim vam smem postreči; ali vas smem prositi za časopis // izraža utemeljenost, upravičenost: mislim, da smemo biti ponosni na naš uspeh 2. v zvezi s če izraža prošnjo za dopustitev, dovolitev: s tem se ne strinjam, če smem pripomniti; imel je, če smem tako reči, precej nenavadne želje; kaj pa si slišal, če smem vprašati 3. z nikalnico izraža prepoved: ni se smel igrati s sosedovimi otroki; poškodovane roke ne smete premikati / človek ne sme obsojati drugih // izraža nedovoljenost, neprimernost česa zaradi neprijetnih
posledic: obleka ne sme biti preozka; otroka ne smete pustiti samega 4. izraža podkrepitev trditve: sme se reči, da je izpolnil prav vse, kar so mu naročili; to so ljudje, ki jim smemo verjeti ● ali smem že čestitati ali se je pričakovano že zgodilo; ekspr. na to še zdaj ne smem niti pomisliti še zdaj sem prizadet zaradi tega; ekspr. nikdar več mi ne smeš pred oči nočem te več videti ♪
- smetíšče -a s (í) prostor za odlaganje smeti: smetišče je blizu mesta; vso navlako so odpeljali na smetišče; mestno smetišče ♪
- smetíščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na smetišče: smetiščna navlaka / smetiščne posode ♪
- smetíšnica -e ž (ȋ) priprava, na katero se pri pometanju dajejo smeti: pomesti pepel na smetišnico; metla in smetišnica ♪
- smetíti -ím nedov. (ȋ í) delati kaj smetno: smetiti po dvorišču, sobi ♪
- smétje -a tudi smetjè -à s (ẹ̄; ȅ ȁ) 1. več smeti, smeti: njena obleka in lasje so polni smetja / za hišo se kopiči smetje 2. slabš. nepomembni, malovredni ljudje: lenuhi, pijanci in podobno smetje ♪
- smetlíka -e ž (í) bot. rastlina polzajedavka z nasprotnimi listi in dvoustnatimi cveti v klasu, Euphrasia: uporaba smetlike v zdravilstvu ♪
- smetnják -a m (á) večja posoda za odlaganje smeti: izpraznjevati smetnjake; odnesti smeti v smetnjak; plastičen, pločevinast smetnjak / pog. za odvažanje smeti je podjetje kupilo nove smetnjake smetarska vozila ♪
- smícati -am nedov. (ȋ ȋ) nar. vzhodnoštajersko zbadati, pikati: strnišče smica smícati se smukati se: smical se je okoli matere ♪
- smíčen -čna -o prid. (ȋ) grad. smučen: smična vrata ♪
- smíla -e ž (ȋ) nar. vzhodnoštajersko usmiljenje: pri njih ni našel smile / dati kaj iz smile ♪
- smílečen -čna -o prid. (ȋ) nar. vzhodnoštajersko usmiljen: biti s kom smilečen ♪
- smíliti se -im se nedov. (í ȋ) 1. z dajalnikom čutiti čustveno prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga: otrok se je vsem smilil; začel se je smiliti samemu sebi; ekspr. smilil se ji je do srca, v dno duše, v srce; zelo se mi smili; ekspr. nesrečen je, da se kamnu smili zelo 2. dov., zastar. usmiliti se: oče se ga je smilil in mu zapustil hišo ● ekspr. denar se mu nič ne smili je zapravljiv; star. to je pa narejeno, da se bogu smili zelo slabo ♪
- smílj -a m (ȋ) bot. rastlina s suhimi ovršnimi listi in rumenimi cveti v košku, Helichrysum ♪
- smíljica -e ž (ȋ) bot. trava z dlakavimi ali golimi klaski v latu, Koeleria ♪
73.361 73.386 73.411 73.436 73.461 73.486 73.511 73.536 73.561 73.586