Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (7.301-7.325)



  1.      dvótarífen  -fna -o prid. (ọ̑-) navadno v zvezi dvotarifni števec števec, ki meri porabljeno električno energijo ločeno glede na dve različni tarifi
  2.      dvótédenski  -a -o [dǝn] prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. ki traja dva tedna: dvotedenski dopust; dvotedensko bivanje 2. star dva tedna: dvotedenski dojenček
  3.      dvótíren  -rna -o prid. (ọ̑-) 1. ki ima dva tira: dvotirna proga; dvotirna železnica / dvotirni železniški promet 2. ki obravnava, rešuje kaj na dva različna načina: dvotirni sistem nagrajevanja / ekspr. bil je nepriljubljen zaradi svoje dvotirne politike dvojne, dvoličnešol. dvotirni šolski sistem šolski sistem z dvema različnima učnima programoma
  4.      dvótírnica  -e ž (ọ̑-) dvotirna (železniška) proga
  5.      dvótírnost  -i ž (ọ̑-) obravnavanje, reševanje česa na dva različna načina: dvotirnost vzgoje / ekspr. dvotirnost strankine politike dvojnost, dvoličnost
  6.      dvótráčen  -čna -o prid. (ọ̑-) um., navadno v zvezi dvotračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz dveh vzporedno potekajočih trakov
  7.      dvótretjínski  -a -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na dve tretjini: izglasovati kaj z dvotretjinsko večino
  8.      dvótrúpen  -pna -o prid. (ọ̑-) ki ima dva trupa: dvotrupno letalo
  9.      dvoúmen  -mna -o prid., dvoúmnejši (ú ū) ki se da razumeti na dva ali več načinov: dvoumna pripomba; dvoumno besedilo zakona; dvoumno izražanje, vprašanje / redko bil je na sumu, da igra dvoumno vlogo dvojno, dvolično / s tem bi mu storil zelo dvoumno uslugo dvomljivo, negotovo dvoúmno prisl.: dvoumno govoriti; sam.: rad je povedal kaj dvoumnega
  10.      dvoúmiti  -im nedov.) redko dvoumno govoriti: v družbi zelo rad dvoumi
  11.      dvoúmje  -a s () dvoumno, dvosmiselno izražanje: zaradi dvoumja je nastal nesporazum; v pogovoru se je vedno izogibal dvoumju // dvoumnost: dvoumje pogodbe
  12.      dvoúmnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost dvoumnega: tekst pogodbe mora izključevati vsakršno dvoumnost; dvoumnost zakonskega besedila / izražaj se jasno, ne trpim takih dvoumnosti
  13.      dvóústen  -tna -o prid. (ọ̑-) bot. dvoustnat: dvoustni cvetni venec; čašni listi so zrasli v dvoustno cev
  14.      dvóústka  -e ž (ọ̑-) zool. v žolčevodu ovc in goveda živeči zajedavec, ki povzroča huda obolenja jeter; veliki metljaj
  15.      dvóústnat  -a -o prid. (ọ̑-) bot. ki ima zgornjo in spodnjo ustno: dvoustnati cvet; dvoustnati cvetni venec
  16.      dvóústničen  -čna -o prid. (ọ̑-) lingv. ki se tvori z obema ustnicama: dvoustnični soglasnik
  17.      dvóústničnik  -a m (ọ̑-) lingv. soglasnik, tvorjen z obema ustnicama
  18.      dvóústniški  -a -o prid. (ọ̑-) lingv. dvoustničen: dvoustniški soglasnik
  19.      dvóvalénten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) kem. ki lahko veže dva atoma vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: dvovalentno železo
  20.      dvóvaléntnost  -i ž (ọ̑-ẹ̑) kem. lastnost, značilnost dvovalentnega: dvovalentnost elementa
  21.      dvóváljen  -jna -o prid. (ọ̑-) strojn. ki ima dva valja: dvovaljni motor; dvovaljni parni stroj
  22.      dvóvêseln  -a -o [sǝl] prid. (ọ̑-) ki ima dve vesli: dvoveselni čoln
  23.      dvóvídski  -a -o prid. (ọ̑-) lingv., navadno v zvezi z glagol ki ima dva vida: roditi, telefonirati in drugi dvovidski glagoli
  24.      dvóvišínski  -a -o prid. (ọ̑-) šport., navadno v zvezi dvovišinska bradlja bradlja, ki ima eno bradeljnico višje od druge: vaje na dvovišinski bradlji
  25.      dvóvládje  -a s (ọ̑-) sočasno vladanje dveh vladarjev, vlad na istem ozemlju: dvovladje med tujimi osvajalci in osvobodilnim gibanjem; uvedba dvovladja je za nekaj časa rešila politično krizo

   7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA