Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (71.886-71.910)


  1.      semafórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na semafor: ustaviti se pred rdečo semaforsko lučjo / semaforska ureditev križišča ♪
  2.      semánji  -a -e [sǝm] prid. (á) star. sejemski: semanji prostor / četrtek je bil semanji dan / semanji vrvež ♪
  3.      semantém  -a m (ẹ̑) lingv. beseda, del besede kot pomenska celota ♪
  4.      semántičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na semantiko: semantična razprava / semantična analiza / semantična zgradba gesla / semantične plasti pesmi semántično prisl.: besedi se semantično pokrivata ♪
  5.      semántika  -e ž (á) lingv. nauk o pomenu besed, pomenoslovje: sintaksa in semantika // knjiž. pomen, pomenskost: semantika pesmi, stavka ♪
  6.      semaziologíja  -e ž (ȋ) lingv. semantika, pomenoslovje ♪
  7.      semaziolóški  -a -o prid. (ọ̑) lingv. semantičen, pomenosloven: semaziološke raziskave ♪
  8.      séme  -éna in -na s (ẹ́ ẹ́, ẹ́) 1. del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razmnoževanje: veter trosi semena; samo vsako tretje seme je vzklilo; užitna semena; plod z več semeni // ed. več takih delov, taki deli: seme se osipa, zori; to seme ne kali; luščiti, pobirati, sejati seme; drobno, veliko seme; okuženo, zdravo seme / bučno, laneno, makovo, sončnično seme; seme iglavcev, oljaric, žitaric / poljud. praprotno seme trosi praproti; pren., ekspr. sejati seme odpora; seme zla kali 2. navadno v zvezi z biti za, pustiti za setev, razmnoževanje: ta krompir je za seme; pustiti žito za seme / letos so pšenico sejali le za seme le toliko, da jo bodo imeli za setev 3. slabš., navadno s prilastkom človek z veliko slabimi lastnostmi: nisem vedel, kakšno seme je / čudno seme, ta fant / kot psovka: ti seme hudičevo, kaj iščeš tu; izgini, seme tatinsko ● bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; ekspr. snega je komaj za seme zelo malo; ekspr. nekaj tega mora ostati za seme se naj ne uniči, odpravi; ekspr. s svojim početjem je zasejal seme razdora povzročil razdor ◊ agr. potrditi seme; elitno seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; oskubeno seme ki so mu odstranjena krila; svetlo seme; biol. seme izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice; bot. seme s semensko lupino obdan embrio, iz katerega se razvije nova rastlina; ptičje seme rastlina s celorobimi listi in belimi ali rdečimi cveti v socvetju; železnik; med. izliv semena iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti ♪
  9.      seménar  tudi semenár -ja m (ẹ̑; á) kdor prideluje semena ali jih prodaja: semenarji in drevesničarji ♪
  10.      semenárna  -e ž (ȃ) trgovina s semeni: kupiti semena v semenarni ♪
  11.      seménarski  in semenárski -a -o prid. (ẹ̑; á) nanašajoč se na semenarje ali semenarstvo: semenarsko orodje / semenarski obrat; semenarska zadruga ♪
  12.      semenàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima veliko semen: semenat plevel ♪
  13.      seménce  tudi sémence -a s (ẹ̑; ẹ́) manjšalnica od seme: sejati semenca; kalivost semenc ♪
  14.      seménčica  -e ž (ẹ̑) spolna celica, ki se pri oploditvi združi z jajčecem: gibljivost semenčic / človeške semenčice ♦ biol. dozorevanje semenčic v modu; oploditev jajčeca s semenčico ♪
  15.      seménčnica  -e ž (ẹ̑) agr. 1. konoplja z ženskimi cveti: sejati semenčnico 2. semenica: vzgajati semenčnice ♪
  16.      seménčnik  -a m (ẹ̑) nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja semenčice: odstraniti semenčnike samčkom ♪
  17.      semeníca  tudi sémenica -e ž (í; ẹ́) agr. rastlina, izbrana zaradi dobrih dednih lastnosti za pridobivanje semena: vzgajati semenice ♪
  18.      semeníšče  -a s (í) zavod za slušatelje bogoslovja: ustanoviti semenišče / iti v semenišče / malo semenišče zavod za srednješolce, ki nameravajo študirati bogoslovje ♪
  19.      semeníščnik  -a m (ȋ) slušatelj bogoslovja, ki stanuje v semenišču: mladi semeniščniki ♪
  20.      semeníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na semeniščnike ali semenišče: to je prvo leto njegovega semeniškega življenja / semeniški duhovnik / semeniška knjižnica ♪
  21.      semeníti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati seme: nekatere drevesne vrste pogosto semenijo 2. biol., vet. osemenjevati: semeniti krave ♪
  22.      semènj  -mnjà in sèmenj -mnja [sǝm] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) 1. sejem: v trgu je semenj; iti na semenj, nar. v semenj; kupiti vola na semnju; spomladanski semenj / prodajati po semnjih / živinski semenj ∙ ekspr. pred hišo je cel semenj velik hrup, trušč; star. zbralo se je ljudi za dober semenj veliko; če imajo otroci denar, imajo kramarji semenj 2. star. darilo, spominek s sejma: prinesel ji je semenj / vprašala ga je, kaj ji je kupil za semenj ♪
  23.      semenják  -a m (á) 1. agr. rastlina, zlasti drevo, izbrana zaradi dobrih dednih lastnosti za pridobivanje semena: gojiti semenjake; oreh semenjak 2. vet. plemenska žival moškega spola, katere seme se uporablja za osemenjevanje: vzrediti semenjaka; bik, merjasec semenjak ◊ anat. parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod ♪
  24.      seménje  -a s (ẹ̑) več semen, semena: semenje kali; odstraniti papriki semenje; luščenje semenja; razmnoževanje rastlin s semenjem / bučno, žitno semenje ♪
  25.      seménka  -e ž (ẹ̑) 1. agr., vrtn. mlada rastlina, zrasla iz semena: semenke in potaknjenci 2. redko seme: odstraniti kumaricam semenke ♪

   71.761 71.786 71.811 71.836 71.861 71.886 71.911 71.936 71.961 71.986  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA