Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (71.836-71.860)


  1.      sékta  -e ž (ẹ̑) verska skupnost, ki se je odcepila od kake že utrjene verske skupnosti, cerkve, ločina: pridobiti koga za sekto; protestantske sekte; pripadniki, ustanovitelji sekte / verska sekta; pren., ekspr. sekta političnih skrajnežev ♪
  2.      sektántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na sektante ali sektantstvo: bil je v neki sektantski skupnosti / sektantski obredi ♪
  3.      sektáš  -a m (á) nav. slabš. kdor zastopa skrajna, doktrinarna stališča v svoji skupini, organizaciji, zlasti politični: biti sektaš; odstraniti iz svojih vrst sektaše in oportuniste ♪
  4.      sektášenje  -a s (á) glagolnik od sektašiti: vzrok za nedejavnost je v organizacijski razpuščenosti in sektašenju; sektašenje in oportunizem ♪
  5.      sektášiti  -im nedov. (á ȃ) nav. slabš. zastopati skrajna, doktrinarna stališča v svoji skupini, organizaciji, zlasti politični: nikoli ni sektašil; v nekaterih organizacijah so sektašili ♪
  6.      sektáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sektaše ali sektaštvo: nasprotovati sektaškim stališčem / sektaška politika / sektaška skupina sektáško prisl.: ravnati sektaško ♪
  7.      séktor  -ja m (ẹ́) 1. predel, del: razdeliti ozemlje na sektorje; severni sektor mesta / odkopni sektor ♦ geom. krogelni sektor krogelni izsek; voj. sektor del zemljišča na bojišču ali v zaledju, na katerem deluje določena vojaška enota 2. navadno s prilastkom področje, panoga: rudarstvo in drugi gospodarski sektorji / dela v kmetijskem sektorju v kmetijstvu / sekundarni, terciarni sektor sekundarne, terciarne dejavnosti / družbeni, privatni sektor družbena, zasebna lastnina // del delovne organizacije, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote; oddelek: dela v komercialnem sektorju; nabavni, razvojni sektor; vodja sektorja ♪
  8.      séktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sektor: sektorska razdelitev / sektorski poligon / zbrali so se v sektorski pisarni ♪
  9.      sekuláren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. nanašajoč se na dobo stotih let, stoleten: sekularen razvoj / sekularne izkušnje 2. izjemen, izreden, edinstven: sekularen umetnik; ta roman je sekularno delo 3. posveten, sveten: sekularna umetnost ♪
  10.      sekularizácija  -e ž (á) glagolnik od sekularizirati: sekularizacija literature, šolstva, življenja / sekularizacija cerkvene posesti ♪
  11.      sekularizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povzročiti, da kaj izgubi verski, cerkveni značaj: sekularizirati šolstvo // jur., zgod. spremeniti cerkveno premoženje v posvetno, državno: sekularizirati cerkveno posest sekularizíran -a -o: sekularizirana družba ♪
  12.      sekúlja  -e ž (ú) zool. srednje velika rjava žaba s temnimi lisami, ki živi v vlažnih gozdovih, na močvirnih travnikih, Rana temporaria ♪
  13.      sekúnda  -e ž (ȗ) 1. enota za merjenje časa, šestdeseti del minute: šteti sekunde; svetilnik je zasvetil vsakih deset sekund; čez nekaj sekund bo poldne; desetinka sekunde je odločala o prvem mestu; meriti čas na sekundo natančno / kandidati imajo trideset sekund (časa) za premislek 2. muz. interval v obsegu dveh diatoničnih stopenj: zaigrati sekundo; mala ki obsega pol tona, velika sekunda ki obsega cel ton // druga diatonična stopnja glede na dani ton: oktava in sekunda ● ekspr. vsaka sekunda je bila dragocena zelo je bilo treba hiteti; ekspr. prihaja do sekunde točno zelo; ekspr. v preblisku sekunde je spremenil načrt v trenutku, v hipu ◊ geom. (kotna) sekunda šestdeseti del kotne minute; mat. ločna sekunda enota za merjenje dolžine loka, tritisočšeststoti del ločne stopinje ♪
  14.      sekundánt  -a m (ā á) 1. priča pri dvoboju: izbrati si sekundanta 2. šah., šport. kdor pomaga, svetuje igralcu, zlasti v boksu, šahu: sekundant je spodbujal tekmovalca ♪
  15.      sekundáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. ki je po pomembnosti na drugem mestu, drugoten: sekundarni nagibi za kako dejanje; ekonomski uspeh je tu sekundaren; sekundarna naloga, vloga česa / slikarstvo je zanj sekundarnega pomena manj pomembno / sekundarna počitniška bivališča 2. ki se pojavi za prvim, glavnim: sekundarni učinki eksplozije; sekundarne motnje / sekundarni pojavi 3. ki se opravi na drugi stopnji: sekundarna predelava lesa; sekundarne raziskave ● knjiž. sekundarni literarni, zgodovinski viri posredni, obrobni podatki ◊ arhit. sekundarna os os, navadno prečna, v kateri potekajo stranski konstrukcijski, kompozicijski elementi; biol. sekundarni spolni znaki dlakavost, glas, mlečne žleze; ekon. sekundarne dejavnosti gradbeništvo, industrija, obrt; elektr. sekundarno navitje navitje na izhodni strani transformatorja; fiz. sekundarne barve barve, sestavljene iz osnovnih barv; kem. sekundarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo preide v keton; med. sekundarne krvavitve; soc. sekundarna skupina skupina, za katero je značilen formalen odnos med njenimi člani; sekundarna socializacija socializacija v izobraževalnem procesu ♪
  16.      sekundárij  -a m (á) knjiž. oddelčni zdravnik v bolnici: postal je sekundarij ♪
  17.      sekúnden  -dna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sekundo: sekundni kazalec / poki so se ponavljali v sekundnih presledkih ♪
  18.      sekundírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. 1. biti priča pri dvoboju: večkrat je sekundiral 2. podpirati, dopolnjevati koga, zlasti z besedami: sekundirati prijatelju / vneto mu je sekundiral pritrjeval ♪
  19.      sèl  slà [ǝl in ǝu̯] m (ǝ̏ ȁ) 1. kdor prinaša kako novico ali sporočilo: sel je oddal sporočilo / pismo jim je prinesel hitri sel; poštni sel ♦ ptt posebni sel ki dostavlja nujno pošto, navadno telegrame, v širšem okolišu pošte 2. kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo: razposlali so sle po vaseh, da bi pripeljali ljudi v mesto / bataljonski sel / sli vlade so dobro opravili svoje delo ♪
  20.      selcírati  -am [tudi sǝl] nedov. (ȋ) zastar. uriti se v strumnem korakanju, drži in vajah z orožjem; eksercirati: vojaki so morali ves dan selcirati ♪
  21.      sélec  -lca m (ẹ̑) zool., navadno v zvezi sokol selec sokol, zgoraj modro siv s temnejšimi prečnimi progami in črnkasto glavo, Falco peregrinus ♪
  22.      selékcija  -e ž (ẹ́) 1. izločanje iz večje količine, množine po določenih kriterijih; izbiranje, odbiranje: opravljati selekcijo; selekcija gradiva, podatkov; namerna selekcija rastlin, živali / selekcija tekmovalcev / izboljšati kakovost s selekcijo 2. šport. moštvo, skupina najboljših igralcev, tekmovalcev: izločili so ga iz selekcije; uvrstiti se v selekcijo; republiška selekcija rokometašev ◊ biol. naravna selekcija ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; umetna selekcija odbiranje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki najbolj ustrezajo rejčevim željam, potrebam; ped. (šolska) selekcija ločevanje, razvrščanje učencev ob vstopu v šolo, med šolanjem po določenih kriterijih ♪
  23.      selekcíjski  tudi selékcijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na selekcijo: selekcijski postopek; kritično selekcijsko merilo / selekcijska komisija festivala / selekcijska teorija teorija, po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst; darvinizem ♦ agr. selekcijska postaja postaja za načrtno odbiranje najboljših rastlin, živali za vzgojo novih vrst, pasem; vet. selekcijska reja ♪
  24.      selekcionár  -ja m (á) agr., vet. kdor se poklicno ukvarja s selekcijo rastlin, živali; izbiralec, odbiralec: selekcionarji so vzgojili nove odporne vrste ♪
  25.      selekcionírati  -am nedov. in dov. (ȋ) izločati iz večje količine, množine po določenih kriterijih; izbirati, odbirati: selekcionirati študijske programe; v uredništvu rokopise selekcionirajo; mehanično, sistematično selekcionirati / selekcionirati predavatelje, tekmovalce / ta šola učence zelo selekcionira ♦ agr., vet. selekcionirati prašiče; selekcionirati seme za vzgojo boljše sorte selekcioníran -a -o: selekcionirana skupina; selekcionirana sadna vrsta; selekcionirano seme ♪

   71.711 71.736 71.761 71.786 71.811 71.836 71.861 71.886 71.911 71.936  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA