Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (71.286-71.310)


  1.      samonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima samo eno nogo: tam je stal slep in samonog človek ♪
  2.      sámonôsen  -sna -o prid. (ȃ-ó ȃ-ō) v zvezah: arhit. samonosne stopnice stopnice, pritrjene, vpete samo na eni strani; avt. to vozilo ima samonosno karoserijo karoserijo s toliko okrepljenim dnom, da ne potrebuje šasije ♪
  3.      sámonosílen  -lna -o prid. (ȃ-ȋ) teh. ki ne potrebuje dodatnih nosilnih elementov, opor: samonosilna konstrukcija / samonosilna stena ♦ elektr. samonosilni nadzemni kabel nadzemni kabel, ki je dovolj močen, da lahko visi med razmeroma oddaljenimi oporišči ♪
  4.      samooblásten  -tna -o prid. (á ā) knjiž. ki ima neomejeno, samovoljno oblast: bil je svetovalec samooblastnega ruskega carja // oblasten, samovoljen: ima samooblastnega moža / direktorjevo samooblastno ravnanje samooblástno prisl.: samooblastno se je vmešaval v državne posle ♪
  5.      sámoobrámba  -e ž (ȃ-ȃ) obramba samega sebe: to je bila bolj otrokova samoobramba kot pa hudobija; nagon samoobrambe; pravica do samoobrambe / samoobramba telesa proti bolezni / streljal je v samoobrambi; žival ugrizne v samoobrambi ♪
  6.      sámoobrámben  -bna -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na samoobrambo: samoobrambno sredstvo / samoobrambni nagon / samoobrambne pravice ♪
  7.      sámoobsében  tudi sámoobsêben -bna -o prid. (ȃ-ẹ̑; ȃ-ē) knjiž., redko očiten, nedvomen: samoobsebna resnica ♪
  8.      sámoobsôdba  -e ž (ȃ-ō) knjiž. obsodba samega sebe: poslušala je njegovo samoobsodbo; samoobtožba in samoobsodba ♪
  9.      sámoobtôžba  -e ž (ȃ-ō) obtožba samega sebe: poslušal je njeno mučno samoobtožbo / pisateljeve javne samoobtožbe ♦ jur. kriva samoobtožba ♪
  10.      sámoočítanje  -a s (ȃ-ȋ) knjiž. očitanje samemu sebi: občutek krivde, obžalovanje in samoočitanje / obtoževal se je v mučnem samoočitanju ♪
  11.      sámoočítek  -tka m (ȃ-ȋ) knjiž. očitek samemu sebi: občutek krivde in samoočitki; ekspr. oglašali so se grenki samoočitki / neutemeljen je samoočitek, da smo narod omahljivcev ♪
  12.      sámoodlóčanje  -a s (ȃ-ọ́) lastno, svobodno odločanje: pravica narodov do samoodločanja; samoodločanje in samoupravljanje ♪
  13.      sámoodlóčba  -e ž (ȃ-ọ̑) lastna, svobodna odločitev zlasti kake skupnosti: pravica narodov do samoodločbe; zahteva po samoodločbi / kulturna, narodna, politična samoodločba ♦ jur. samoodločba naroda načelo, po katerem ima narod pravico do lastne države ♪
  14.      sámoodrékanje  -a s (ȃ-ẹ̑) odrekanje samemu sebi, svojim koristim: zanjo so bila to leta neprestanega samoodrekanja / gospodarske težave so premagovali z večjimi delovnimi napori in samoodrekanjem / potrebne so bile žrtve in samoodrekanja ♪
  15.      sámoodsében  tudi sámoodsêben -bna -o prid. (ȃ-ẹ̑; ȃ-ē) knjiž. ki nastane sam od sebe: samoodsebno gibanje ♦ med. samoodsebni splav spontani splav sámoodsébno tudi sámoodsêbno prisl.: bolnik je samoodsebno ozdravel ♪
  16.      sámoodtujênost  in sámoodtújenost -i ž (ȃ-é; ȃ-ȗ) knjiž. odtujenost samemu sebi, svojemu bistvu: občutek samoodtujenosti; to je bilo vzrok za samoodtujenost / samoodtujenost človeka v takratni družbi ♪
  17.      sámoohrána  -e ž (ȃ-ȃ) zastar. samoohranitev: nagon samoohrane, po samoohrani / narodna samoohrana ♪
  18.      samoók  -a m (ọ̑) zool. majhen enook sladkovodni ali morski rak, Cyclops: povodne bolhe in samook / morski, sladkovodni samook ♪
  19.      sámookúžba  -e ž (ȃ-ȗ) med. okužba z bakterijami, jajčeci zajedavcev lastnega telesa ♪
  20.      sámoomáma  -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. omamljenje samega sebe: to je človek, ki mu ni potrebna samoomama in olepšavanje resnice ♪
  21.      sámooplóden  -dna -o prid. (ȃ-ọ̄) agr. ki se oplodi sam: samooplodna rastlina, sadna vrsta ♪
  22.      sámoorganizíranje  -a s (ȃ-ȋ) jur. organizirano združevanje, ki ga opravijo člani kake skupnosti sami zaradi uresničenja določenih interesov: pravica do samoorganiziranja / samoorganiziranje občanov v družbene organizacije / samoorganiziranje družbe ♪
  23.      sámooskrúmba  -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. (spolno) samozadovoljevanje ♪
  24.      samopál  in samopàl -ála m (ȃ; ȁ á) 1. zastar. pištola, revolver: streljali so iz samopalov; nositi samopal za pasom 2. nekdaj puška, podobna kremenjači: možje so bili oboroženi s sabljami in samopali ♪
  25.      samopáš  in samopàš -áša -e prid. (ȃ; ȁ á) zastar. 1. ki se hoče sam pasti: samopaša žival 2. oblasten, samovoljen: samopaši graščaki 3. sebičen: bil je razvajen in samopaš otrok ♪

   71.161 71.186 71.211 71.236 71.261 71.286 71.311 71.336 71.361 71.386  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA