Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (69.011-69.035)
- razmíšljenec -nca m (ȋ) ekspr. razmišljen človek: ta človek je velik razmišljenec ♪
- razmíšljenost -i ž (ȋ) stanje razmišljenega človeka: to je bila posledica njegove razmišljenosti / storiti kaj v razmišljenosti ♪
- razmnóžek -žka m (ọ̑) knjiž. izdelek, ki nastane pri razmnoževanju besedila: razmnožek predsednikovega govora ♪
- razmnoženína -e ž (í) knjiž. izdelek, ki nastane pri razmnoževanju besedila: tiskovine in razmnoženine ♪
- razmnožíti -ím dov., razmnóžil (ȋ í) 1. narediti, da nastanejo novi organizmi iz že obstoječih: razmnožiti rastlino; razmnožiti ribe v akvariju; razmnožiti s potaknjenci, semenom 2. izdelati več kopij besedila, slike: razmnožiti okrožnico, tiskovino; razmnožiti na pisalnem stroju razmnožíti se postati številnejši z nastankom novih organizmov iz že obstoječih: v teh okoliščinah se bakterije hitro razmnožijo; te živali so se v zadnjem času zelo razmnožile // ekspr. postati številnejši sploh: saloni so se takrat zelo razmnožili razmnožèn -êna -o: ciklostilno razmnoženi letaki; okrožnice so že razmnožene ♪
- razmočíti -móčim dov. (ȋ ọ́) narediti kaj zelo mokro, mehko, navadno z vodo: dež je razmočil zemljo / razmočiti kruh v mleku razmóčen -a -o: razmočena glina; razmočena tla; popolnoma razmočen ♪
- razmontírati -am dov. (ȋ) razstaviti (na dele), razdreti: razmontirati omaro, stroj ♪
- razmótati -am tudi razmotáti -ám dov. (ọ̄; á ȃ) 1. narediti, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: s težavo je razmotal vrvi ∙ ekspr. upajmo, da bomo to vprašanje kmalu razmotali rešili, razrešili 2. knjiž. odviti: razmotati paket / razmotati papir ♪
- razmotríti -ím dov., razmótril; razmotrèn (ȋ í) raba peša ogledati si, pogledati: učenci naj natančno razmotrijo predmet, ki ga bodo risali // premisliti, razmisliti: razmotriti o umetnosti / skušal je razmotriti zadnje dogodke // presoditi, oceniti: razmotriti nastali položaj ♪
- razmrčésiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. sistematično uničiti, zatreti mrčes: razmrčesiti perilo ♪
- razmréžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razmrežiti zračni promet po vsej državi razmréžiti se rastoč se mrežasto razširiti v čem: koreninice so se razmrežile v zemlji; pren. utrujenost se mu je razmrežila po obrazu razmréžen -a -o: razmrežene korenine ♪
- razmŕšenec -nca m (r̄) ekspr. razmršen človek: dolgolas razmršenec ♪
- razmŕšenost -i ž (r̄) značilnost razmršenega: razmršenost brade / moti ga dekletova razmršenost in neurejenost ♪
- razmŕšiti -im dov. (ŕ r̄) narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase: razmršil ji je lase / veter mu je razmršil brado razmŕšen -a -o: razmršeni lasje; bil je ves umazan in razmršen; razmršena brada ♪
- raznarodíti -ím dov., raznaródil (ȋ í) vzeti narodno zavest in znake narodnosti: raznaroditi narod; ta del prebivalstva se je raznarodil ♪
- raznašálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj raznaša: raznašalec časopisov, knjig / raznašalec bolezni ♪
- raznašálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki kaj raznaša: raznašalka časopisov / raznašalka bolezni ♪
- raznášati -am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem, prenašanjem delati, da pride kaj na več mest: raznašati časopise, mleko po hišah / s čevlji raznašati blato po stanovanju / ptice raznašajo seme / raznašati bolezni širiti, razširjati // z nošenjem, prenašanjem delati, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: raznašati veje / evfem. ugotovili so, da nekdo raznaša blago krade 2. nav. ekspr. razširjati, razglašati: raznašati čenče; raznašati novice po vasi ♪
- raznêsti -nêsem dov., raznésel raznêsla (é) 1. z nošenjem, prenašanjem narediti, da pride kaj na več mest: raznesti vabila po hišah / s čevlji raznesti blato / veter je raznesel seme // z nošenjem, prenašanjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: otroci so raznesli igrače / evfem. vdrli so v trgovino in raznesli, kar se je dalo pokradli 2. nav. ekspr. razširiti, razglasiti: raznesti novico po vasi; povsod je raznesel, da se je vrnila; to se je hitro razneslo po mestu; brezoseb. razneslo se je, da je umrl 3. s pritiskom od znotraj povzročiti, da kaj poči, razpade: vino je razneslo sod; brezoseb. cev, parni kotel je razneslo 4. brezoseb., ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razneslo jo bo od jeze, radovednosti raznesèn tudi raznešèn -êna -o: razneseni časopisi; novica, raznesena po vasi ♪
- raznétiti -im, tudi raznetíti in raznétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄; ȋ ẹ́) narediti, povzročiti, da kaj začne močneje goreti: raznetiti ogenj; pren. skušal je raznetiti njeno ljubezen ♪
- raznéženec -nca m (ẹ̑) ekspr. raznežen človek: taka glasba je za raznežence ♪
- raznéženost -i ž (ẹ̑) stanje razneženega človeka: prevzela ga je razneženost ♪
- raznéžiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. vzbuditi pri kom nežnost: pogled nanjo ga je raznežil 2. knjiž., redko razvaditi: mati je otroka raznežila raznéžiti se začutiti, izraziti nežnost: ob tej misli se je raznežil / glas se mu je raznežil raznéžen -a -o: biti raznežen; ves raznežen jo je objel; razneženo dekle; prisl.: razneženo govoriti ♪
- razníčiti -im dov. (í ȋ) knjiž. vzeti pomen, veljavo, vrednost: skušali so razničiti to legendo; ideja se je razničila ♪
- razníhanost -i ž (ȋ) knjiž. razmajanost: raznihanost vrat / raznihanost vej ∙ knjiž. duševna raznihanost razdvojenost, razklanost ♪
68.886 68.911 68.936 68.961 68.986 69.011 69.036 69.061 69.086 69.111