Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (67.461-67.485)
- prorèk -éka m (ȅ ẹ́) lingv. prvi del (stavčne) periode: prorek in porek ♪
- proročíšče -a s (í) zastar. preročišče: iti v proročišče / Apolonovo proročišče ♪
- prôrok -óka m (ó ọ́) zastar. prerok: proroku nihče ni verjel / ne poslušajte krivih prorokov ♪
- proscénij -a m (ẹ́) gled. del odra pred (glavno) zaveso: prvi prizor se igra na prosceniju; rob proscenija / režiser je pomaknil prizorišče v proscenij ♪
- prôsec -sca m (ó) nar. snubec: ona ima veliko proscev / poslati prosce na dekletov dom ♪
- proséčan -a m (ẹ̑) agr. trta z dolgimi grozdi in redkimi rumenkasto zlatimi jagodami, ki raste v okolici Proseka: vinogradi prosečana // belo vino iz grozdja te trte: piti prosečana ♪
- proséktor -ja m (ẹ́) star. obducent: delati v bolnici kot prosektor ♪
- proselít in prozelít -a m (ȋ) knjiž. nov, vnet privrženec, pristaš: postati proselit nove idejne smeri ♪
- próseminár -ja m (ọ̑-ā) šol. uvodni, pripravljalni seminar na univerzi: obiskovati proseminar ♪
- próseminárski -a -o prid. (ọ̑-ā) nanašajoč se na proseminar: proseminarska naloga; proseminarske vaje ♪
- prosénka -e ž (ẹ̄) nar. užitna goba z rumenkasto rjavim klobukom; peščenka: nabirati prosenke ◊ zool. ptica selivka z zlato rjavimi pegami po temnem hrbtu, Pluvialis apricaria ♪
- prosílec -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor prosi: prosilcu ni mogel odreči / za delo se je prijavilo veliko prosilcev; odobriti kredit vsem prosilcem ♪
- prosílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. s katerim se prosi: prosilno pismo ♦ rel. prosilna molitev ♪
- prosílka -e [u̯k tudi lk] ž (ȋ) ženska, ki prosi: želja prosilke je bila izpolnjena / prosilka za stanovanje ♪
- prosínec -nca m (ȋ) star. januar: snežiti je začelo šele sredi prosinca / (meseca) prosinca so navadno klali ♪
- prosíšče -a s (í) njiva, na kateri je raslo proso: preorati prosišče; po prosišču se je razrasel visok plevel ♪
- prósit medm. (ọ̑) star., kot voščilo, zlasti pri pitju na zdravje: trčil je in rekel: prosit! ♪
- prosíti prósim nedov., próšen (ȋ ọ́) 1. izražati komu željo a) da kaj da, naredi: prositi koga za časopis, denar, voz; lepo prositi; pismeno prositi; kot boga te prosim / bolnik prosi malo vode / prositi za delo, nasvet, pomoč; soseda prosi, da bi prišel kdo pomagat / ekspr.: na kolenih te prosim; pri najinem prijateljstvu te prosim: ne hodi tja; prositi s solzami v očeh / na stara leta je prosil od hiše do hiše / kot vljudnostna fraza: prosim za besedo; vljudno prosim za odgovor; smem prositi za ples b) da kdo postane deležen česa: prositi koga ljubezni, za ljubezen; mati ga je prosila odpuščanja za sina / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja; kot vljudnostna fraza prosimo za razumevanje 2. v medmetni rabi izraža vljudnost pri nagovoru: a) prosim, odprite okno; prosim, oprostite, kje pa stanuje NN / elipt., pog.: prosim dve kavi; vozne listke, prosim; žarg., trg. prosim, že
dobite / kot vljudnostni odgovor pri zahvali hvala. »Prosim.«; kot vprašanje po nerazumljeni trditvi: prosim? Nisem dobro razumel; kako, prosim b) prosim, tukaj imate; mi posodiš pero? Prosim; »Ančka!« »Prosim.«; smem vstopiti? Prosim, kar naprej 3. ekspr., v prislovni rabi poudarja povedano: prosim, ali se tako dela; imajo stanovanje, hišo in, prosim (vas) lepo, celo jahto ● ekspr. prositi za roko sosedove hčere zasnubiti jo; pog. ne daj se toliko prositi daj, naredi, kar se te prosi, brez pregovarjanja, moledovanja; pes zna prositi se zna postaviti v položaj, da ima prednji nogi dvignjeni; star. tako je trpel, da si je sam smrti prosil zelo, neznosno je trpel; preg. dokler prosi, zlata usta nosi prosèč -éča -e: njegov pogled je bil proseč; proseče besede; prisl.: proseče gledati, reči ♪
- prosjáčenje -a s (ā) glagolnik od prosjačiti: preživljal se je s prosjačenjem / vsa prosjačenja za gradnjo nove stavbe so bila brezuspešna ♪
- prosjáčiti -im nedov. (á ȃ) 1. prositi za denar, hrano: prosjačiti od hiše do hiše; prosjačiti na ulici 2. ekspr. ponižno prositi: ni hotel prosjačiti za službo / prosjačiti za ljubezen ♪
- prôskati -am nedov. (ȏ) otr. prositi: otrok je proskal za igrače ♪
- proskribíranec -nca m (ȋ) knjiž. javni obsojenec, preganjanec: javno braniti proskribiranca ♪
- proskribírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. javno obsoditi, preganjati: proskribirati politične nasprotnike proskribíran -a -o: proskribirana oseba, sekta ♪
- proskrípcija -e ž (í) knjiž. javna obsodba, preganjanje: proskripcija idejnih nasprotnikov ♪
- proslúl -a -o [uu̯] prid. (ȗ ú) zastar. 1. razvpit, zloglasen: atentat na proslulega policijskega agenta; proslul po surovosti 2. slovit, znan: prosluli učenjaki ♪
67.336 67.361 67.386 67.411 67.436 67.461 67.486 67.511 67.536 67.561