Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (6.701-6.725)


  1.      dráskav  -a -o prid. (á) zastar. razpokan, razjeden: čakata v kotu, kjer se iz planote strmo dvigata širokorebrni Tolstec in draskavi Veliki Draški vrh (J. Mencinger) ♪
  2.      drastljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. dražljiv: drastljive dišave / že sama misel jo je prešinila z drastljivo grozo ♪
  3.      dráva  -e ž (á) cigareta slabše kakovosti z imenom Drava: prižgal si je dravo; neskl. pril.: cigarete drava in drava cigarete ♪
  4.      dravídski  -a -o (ȋ) pridevnik od Dravid: dravidski jeziki ♪
  5.      drávski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Dravo: dravski breg, most / Dravska banovina v stari Jugoslaviji banovina, ki obsega slovensko ozemlje ♪
  6.      dražítev  -tve ž (ȋ) zviševanje cene: nenehna dražitev potrošniškega blaga ♪
  7.      dražljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija: dražljiv dim, vonj; dražljive dišave, snovi / dražljiv nasmešek; bila je v zanj že dražljivi bližini; obšla ga je čudno dražljiva misel; vsak dan je postajala bolj dražljiva // redko razdražljiv, razburljiv: bolnik postane včasih dražljiv; dražljiva žival 2. redko občutljiv za dražljaje: dražljiv sapnik dražljívo prisl.: vonj je dražljivo silil v nosnice; dražljivo razgaljene ženske ♪
  8.      dražljívec  -vca m (ȋ) kdor koga draži, razburja: razgnal je hujskače in dražljivce ♪
  9.      dražljívka  -e ž (ȋ) ženska oblika od dražljivec ♪
  10.      dražljívost  -i ž (í) lastnost dražljivega: koketna dražljivost dekleta / znan je bil po svoji surovosti in dražljivosti / prevelika čutna dražljivost; dražljivost živčevja ♪
  11.      drčàv  -áva -o prid. (ȁ á) drsen, spolzek: spuščali so se po drčavem bregu ♪
  12.      drčljív  -a -o prid. (ȋ í) drsen, spolzek: pot je bila vsa blatna in drčljiva ♪
  13.      drdràv  -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki hitro in mnogo govori: drdrav otrok ♪
  14.      drdrávka  -e ž (ȃ) redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja ♪
  15.      dremàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki se mu dremlje: po prečuti noči je bila čudno dremava; v službo je odšel še ves dremav zaspan / dremave oči / dremava melodija ki povzroča željo, potrebo po spanju; pren. dremava luč; zvonec je presunljivo zvonil v dremavo noč dremávo prisl.: dremavo pripovedovati ♪
  16.      dremávec  tudi drémavec -vca m (ȃ; ẹ́) 1. ekspr. kdor dremlje: govoril je tako glasno, da je zdramil celo dremavce v zadnjih vrstah 2. star. dremavica: planiti iz dremavca / na gorki peči se ga je lotil dremavec ♪
  17.      dremávh  -a m (ȃ) ekspr. kdor (rad) dremlje ♪
  18.      dremávhati  -am nedov. (ȃ) ekspr. zadovoljno dremati: stražarji so dremavhali v toplem bunkerju ♪
  19.      dremávica  -e ž (ȃ) stanje med budnostjo in spanjem: prebuditi se, predramiti se iz dremavice; pogrezati se v dremavico // želja, potreba po spanju: dremavica se me loteva, polašča; dremavica ga je premagala ♪
  20.      dremávičen  -čna -o prid. (ȃ) tak kot v dremavici: dremavičen sen ♪
  21.      dremávka  -e ž (ȃ) nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček ♪
  22.      dremávost  -i ž (á) dremavica: zbuditi se iz dremavosti; glasba ga je zazibala v prijetno dremavost / vsa dremavost ga je minila; pren. politična dremavost ♪
  23.      dremljív  -a -o prid. (ȋ í) redko dremav: dremljivi otroci ♪
  24.      drénov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na dren: drenov grm; drenov les; drenova palica; suh je kakor drenov klin zelo; kar sem rekel, drži ko drenov klin trdno, nepreklicno ∙ ekspr. danes je pa drenove volje slabe ♪
  25.      drenováča  -e ž (á) redko drenova palica: udaril ga je z drenovačo ♪

   6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA