Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (6.701-6.725)
- dráskav -a -o prid. (á) zastar. razpokan, razjeden: čakata v kotu, kjer se iz planote strmo dvigata širokorebrni Tolstec in draskavi Veliki Draški vrh (J. Mencinger) ♪
- drastljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. dražljiv: drastljive dišave / že sama misel jo je prešinila z drastljivo grozo ♪
- dráva -e ž (á) cigareta slabše kakovosti z imenom Drava: prižgal si je dravo; neskl. pril.: cigarete drava in drava cigarete ♪
- dravídski -a -o (ȋ) pridevnik od Dravid: dravidski jeziki ♪
- drávski -a -o prid. (á) nanašajoč se na Dravo: dravski breg, most / Dravska banovina v stari Jugoslaviji banovina, ki obsega slovensko ozemlje ♪
- dražítev -tve ž (ȋ) zviševanje cene: nenehna dražitev potrošniškega blaga ♪
- dražljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija: dražljiv dim, vonj; dražljive dišave, snovi / dražljiv nasmešek; bila je v zanj že dražljivi bližini; obšla ga je čudno dražljiva misel; vsak dan je postajala bolj dražljiva // redko razdražljiv, razburljiv: bolnik postane včasih dražljiv; dražljiva žival 2. redko občutljiv za dražljaje: dražljiv sapnik dražljívo prisl.: vonj je dražljivo silil v nosnice; dražljivo razgaljene ženske ♪
- dražljívec -vca m (ȋ) kdor koga draži, razburja: razgnal je hujskače in dražljivce ♪
- dražljívka -e ž (ȋ) ženska oblika od dražljivec ♪
- dražljívost -i ž (í) lastnost dražljivega: koketna dražljivost dekleta / znan je bil po svoji surovosti in dražljivosti / prevelika čutna dražljivost; dražljivost živčevja ♪
- drčàv -áva -o prid. (ȁ á) drsen, spolzek: spuščali so se po drčavem bregu ♪
- drčljív -a -o prid. (ȋ í) drsen, spolzek: pot je bila vsa blatna in drčljiva ♪
- drdràv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki hitro in mnogo govori: drdrav otrok ♪
- drdrávka -e ž (ȃ) redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja ♪
- dremàv -áva -o prid. (ȁ á) ki se mu dremlje: po prečuti noči je bila čudno dremava; v službo je odšel še ves dremav zaspan / dremave oči / dremava melodija ki povzroča željo, potrebo po spanju; pren. dremava luč; zvonec je presunljivo zvonil v dremavo noč dremávo prisl.: dremavo pripovedovati ♪
- dremávec tudi drémavec -vca m (ȃ; ẹ́) 1. ekspr. kdor dremlje: govoril je tako glasno, da je zdramil celo dremavce v zadnjih vrstah 2. star. dremavica: planiti iz dremavca / na gorki peči se ga je lotil dremavec ♪
- dremávh -a m (ȃ) ekspr. kdor (rad) dremlje ♪
- dremávhati -am nedov. (ȃ) ekspr. zadovoljno dremati: stražarji so dremavhali v toplem bunkerju ♪
- dremávica -e ž (ȃ) stanje med budnostjo in spanjem: prebuditi se, predramiti se iz dremavice; pogrezati se v dremavico // želja, potreba po spanju: dremavica se me loteva, polašča; dremavica ga je premagala ♪
- dremávičen -čna -o prid. (ȃ) tak kot v dremavici: dremavičen sen ♪
- dremávka -e ž (ȃ) nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček ♪
- dremávost -i ž (á) dremavica: zbuditi se iz dremavosti; glasba ga je zazibala v prijetno dremavost / vsa dremavost ga je minila; pren. politična dremavost ♪
- dremljív -a -o prid. (ȋ í) redko dremav: dremljivi otroci ♪
- drénov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na dren: drenov grm; drenov les; drenova palica; suh je kakor drenov klin zelo; kar sem rekel, drži ko drenov klin trdno, nepreklicno ∙ ekspr. danes je pa drenove volje slabe ♪
- drenováča -e ž (á) redko drenova palica: udaril ga je z drenovačo ♪
6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801