Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (66.761-66.785)


  1.      pripíranje  -a s (ȋ) glagolnik od pripirati: pripiranje oken, vrat / pripiranje oči ♪
  2.      pripírati  -am nedov. (ȋ ȋ) ne popolnoma zapirati: pripirati okna, vrata / pripirati veke / pripirati oči ● ekspr. pripirati oči pred dejstvi ne hoteti jih spoznati, priznati ♪
  3.      pripíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pripiro ali pripiranje: pripirna reža je prevelika / pripirna letev ◊ teh. pripirna loputa loputa, ki duši, zmanjšuje tok plina, tekočine ♪
  4.      pripís  -a m (ȋ) 1. kar se pripiše zlasti na koncu kakega besedila: dodati pripis; bratovo pismo z materinim pripisom; listina s pripisom 2. glagolnik od pripisati: pripis pojasnila / pripis obresti ♪
  5.      pripísati  in pripisáti -píšem dov., pripíšite (í á í) 1. dodatno, zraven napisati: pripisati pripombo; pripisati nekaj vrstic k pismu / pripisati obresti h glavnici povečati jo za obresti 2. z dajalnikom izraziti, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec česa: rop so pripisali skupini mladoletnikov; nihče mu ne bi pripisal takega ravnanja / anonimno pismo so pripisali njej / njegovo ravnanje lahko pripišemo neizkušenosti b) nosilec kake lastnosti: pripisali so mu neiskrenost, nedelavnost; njemu ne bi pripisal, da je strahopeten / članku ni mogoče pripisati nestrokovnosti; pripisati knjigi večji pomen, kot ga ima v resnici ● ekspr. to pripiši kar sam sebi, na svoj račun sam si kriv pripísan -a -o: pripisane oznake / kot opomba pozneje pripisano [P. p.] ♪
  6.      pripísek  -ska m (ȋ) pripis: pripisek na koncu sestavka ♪
  7.      pripískati  -am dov., tudi pripiskála (í) 1. piskajoč priti: pripiskali in pripeli so na oder / mimo je pripiskal vlak pripeljal 2. s piskanjem priklicati, privabiti: dolgo je piskal, pa svojih fantov ni mogel pripiskati ♦ lov. pripiskati srnjaka ♪
  8.      pripíti se  -píjem se dov. (í) 1. redko prisesati se: pet pijavk se je pripilo na njegovo roko 2. zastar. nekoliko se opiti: pili so pomalem in se redko pripili pripíti knjiž. s pitjem alkoholnih pijač spraviti v določeno stanje: pripil jim je revščino; rad bi si pripil pozabo pripít -a -o: nikoli ne obleži pijan, pripit pa je velikokrat; odtrgati pripito pijavko ♪
  9.      priplazíti se  in pripláziti se -im se, in pripláziti se -im se dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) plazeč se priti: izpod skale se priplazi kača; pren., ekspr. s hriba se je priplazil mrak // ekspr. brezšumno, pritajeno priti: priplazila sta se v sobo; priplaziti se kakor maček, tat ♪
  10.      priplésati  in priplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) plešoč priti: baletka pripleše na oder; priplesala sta do svojih sedežev / ekspr. iz oblakov so priplesale prve snežinke lahkotno se gibajoč, premikajoč pojavile // ekspr. lahkotno, hitro priti: natakar je priplesal s polnim pladnjem k mizi ♪
  11.      priplêsti  -plêtem dov., priplêtel in priplétel priplêtla, stil. priplèl priplêla (é) 1. s pletenjem pritrditi: priplesti protje na drog 2. dodatno, zraven splesti: priplesti ovratnik, žep ♪
  12.      priplèt  -éta m (ȅ ẹ́) začetni pleteni del biča, dolg navadno 30 cm: nov priplet na biču ♪
  13.      priplézati  -am dov. (ẹ̑) plezajoč priti: priplezati do vrha drevesa / priplezati na Triglav ● ekspr. priplezal je do zavidljivega položaja v službi s preračunanim vedenjem, ravnanjem ga je dobil ♪
  14.      priplòd  -óda m (ȍ ọ́) knjiž., redko prireja, prirastek: priplod goveda; povečati priplod v čredi ♪
  15.      priplúti  -plôvem in -plújem dov., tudi priplovíte (ú ó, ú) 1. s plutjem priti: ladja priplove v pristanišče; pripluti na odprto morje 2. knjiž. prileteti: letalo je priplulo z daljnega severa ♪
  16.      pripodíti  -ím dov., pripódil (ȋ í) podeč narediti, povzročiti, da kdo kam pride: gonjači pripodijo živali v bližino lovcev / v galopu je pripodil konja iz mesta / ekspr. pripodili so jih tja kar z dela pripeljali pripodíti se nav. ekspr. podeč se priti: v areno se pripodijo klovni; otroci so se pripodili za žogo / pripodili so se temni oblaki / z vseh strani so se pripodili radovedneži prišli ♪
  17.      pripogíb  -a m (ȋ) glagolnik od pripogniti: odzdravljati s pripogibom glave / pri vsakem pripogibu ga zaboli hrbet ♪
  18.      pripogíbanje  -a s (ȋ) glagolnik od pripogibati: pripogibanje dreves / od pripogibanja jo boli hrbet ♪
  19.      pripogíbati  -am in -ljem nedov. (ȋ) delati, povzročati, da prihaja zgornji konec česa prožnega bližje k tlom: vihar je pripogibal vrhove dreves; veje se pripogibajo ∙ ekspr. pripogiba jo žalost zelo je žalostna; zastar. pripogibati oči povešati pripogíbati se delati, da prihaja glava, zgornji del telesa navzdol, zlasti naprej: pripogiba se in pobira jabolka / ekspr. ves dan se pripogiba nad šivalnim strojem šiva; redko telovadec se je naglo pripogibal in vzravnaval je delal predklone ♪
  20.      pripogníti  -pógnem tudi -pôgnem dov. (ȋ ọ́, ó) narediti, povzročiti, da pride zgornji konec česa prožnega bližje k tlom: pripogniti drevesce, veje / pripogniti komu hrbet / pripognil je glavo, da je lahko vstopil sklonil / ekspr. oče ga je pripognil čez koleno in natepel po zadnji plati ga je položil na koleno z zgornjim delom telesa bližje k tlom; v strahu pripogniti ramena povesiti ∙ ekspr. bo že prišel pravi, ki te bo pripognil uklonil, si te podredil; pripogniti vogal lista zapogniti pripogníti se narediti, da pride glava, zgornji del telesa navzdol, zlasti naprej: pripognil se je in nekaj pobral; zaradi bolečin v križu se ne more pripogniti / zastar.: do tal, nizko se pripogniti komu se prikloniti; pripogniti se h komu, nad koga se skloniti pripognívši zastar.: zavila ga je tesneje v odejo, pripognivši se globoko k njemu pripógnjen tudi pripôgnjen -a -o: stopal je pripognjen pod težkim bremenom; prisl.: hoditi pripognjeno ♪
  21.      pripojíti  -ím dov., pripójil (ȋ í) narediti, da postane kaj sestavni del česa: pripojiti sosednje ozemlje k svoji državi / tej delovni organizaciji so pripojili več manjših pripojèn -êna -o: na novo pripojene pokrajine ♪
  22.      pripókati  -am dov. (ọ́ ọ̑) ekspr. pokajoč (z bičem) priti, pripeljati: voznik je pripokal mimo s parom konj ♪
  23.      pripolzéti  -ím [u̯z] dov. (ẹ́ í) polzeč se pojaviti: po licu ji je pripolzela solza ♪
  24.      pripomágati  -am, in pripomágati in pripomagáti -am nedov. in dov. (á; á á á) zastar. pomagati: društvo bo pripomagalo, da obogatimo našo književnost in jezik / nekaj pripomaga tudi rodoviten svet, toda brez pridnosti ne bi bilo nič ♪
  25.      pripómba  -e ž (ọ̑) 1. izražena misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa: če ima kdo kako pripombo, naj jo pove; sporočiti svoje pripombe k načrtu; upoštevati pripombe kupcev; koristna, kritična, neprimerna pripomba / zmeraj daje pripombe, ima kako pripombo kaj pripomni, ugovarja / pripombe letijo nanj opazke; urednikova pripomba opomba 2. kar kdo dodatno, zraven pove: preslišal je pripombo, da je fant že odpotoval ♪

   66.636 66.661 66.686 66.711 66.736 66.761 66.786 66.811 66.836 66.861  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA