Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (66.711-66.735)


  1.      prinožíti  -ím dov., prinóžil (ȋ í) šport. dati, pritegniti nogo k tisti, ki ostane na mestu: odnožiti in prinožiti ♪
  2.      prínter  -ja m (ȋ) elektr. del (elektronskega) računalnika, ki tiska rezultate obdelave; tiskalnik: natisniti s printerjem / laserski printer ♪
  3.      prinúditi  -im dov., prinújen in prinúden (ū ȗ) zastar. prisiliti: razmere so ga prinudile, da je to storil ♪
  4.      priobálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja pri obali: živali v priobalnem morju / publ. priobalne občine obalne ♪
  5.      prióbčati  -am nedov. (ọ́) (večkrat) delati, povzročati, da kaj izide v časopisu, knjigi; objavljati: priobčati dela mladih avtorjev ● zastar. rad jim je priobčal svoja doživetja pripovedoval o njih ♪
  6.      prióbčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da kaj izide v časopisu, knjigi; objaviti: urednik je priobčil članek na prvi strani časopisa / mladi pesnik je priobčil tudi nekaj sonetov ● zastar. priobčiti znancem veselo novico povedati, sporočiti prióbčen -a -o: v reviji priobčena novela ♪
  7.      priokús  -a m (ȗ) 1. dodaten, za jed, snov neznačilen okus: smetana iz svežega mleka je brez priokusov; voda v gumijasti posodi dobi neprijeten priokus; vino je imelo priokus po zemlji // ekspr., s prilastkom dodatna sestavina, značilnost: občutiti sovraštvo s priokusom ljubezni ∙ ekspr. pisateljeva ironija je dobila trpek priokus je postala nekoliko trpka; publ. opera je ohranila nekaj baročnega priokusa značilnosti 2. knjiž. okus, občutek: zbudil se je z neprijetnim priokusom v ustih; pren. razšla sta se z grenkim priokusom ♪
  8.      príor  -ja m (ȋ) rel. predstojnik večjega samostana, zlasti dominikanskega, kartuzijanskega: postati prior ♪
  9.      prioráti  -ôrjem in -órjem dov., priôrji priorjíte; priorál (á ó, ọ́) 1. z oranjem priti: priorati do meje, na konec njive 2. dodatno, zraven zorati: na robu njive je prioral še eno brazdo / prioral (si) je dve brazdi sosedovega sveta ♪
  10.      prioritéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. prednost: obdržati, uživati prioriteto / pri dodeljevanju štipendij zagotoviti prioriteto najuspešnejšim študentom / dajati prioriteto elektroenergetskim objektom; dogovorili so se, katera področja bodo imela v planu prioriteto ♪
  11.      prioritéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. prednosten: imeti prioritetni položaj / prioritetna lestvica; sestaviti prioritetno listo / prioritetne naloge; prioritetna panoga gospodarstva ♪
  12.      priostrênost  -i ž (é) značilnost priostrenega: priostrenost gorskih grebenov / knjiž. satirična priostrenost pesmi ♪
  13.      priostríti  -ím dov., prióstril (ȋ í) 1. narediti bolj ostro, koničasto: priostriti konico / priostriti nož nabrusiti // dati čemu koničasto obliko: nasekal je kole in jih priostril; palico je na enem koncu priostril 2. knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: priostriti značajske poteze junakov / idejno priostriti konec pesmi poudariti 3. nav. ekspr. narediti kaj (bolj) strogo: nekatere besede je priostril; s tem je hotel priostriti kritiko tedanjih razmer / trpljenje mu je priostrilo poteze na obrazu 4. knjiž. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev; izostriti: priostriti sluh / priostriti človeku čut za sočloveka / priostril je pogled pogledal je bolj pozorno 5. nav. ekspr. povečati, okrepiti: priostriti razdor; boj za zemljo se je še priostril / priostriti duhovitost v satiro ● pes je priostril ušesa jih postavil v pokončen položaj priostrèn -êna -o: priostren ton polemike; priostrene prekle ♪
  14.      pripádanje  -a s (ā) glagolnik od pripadati: pripadanje zemlje obdelovalcu / pripadanje določeni državi, narodu ♪
  15.      pripádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. biti določen, namenjen komu po določenih pravilih, normah: nagrada pripada najboljšemu; njemu pripada polovica dediščine / oblast pripada delavskemu razredu; borijo se za pravice, ki jim pripadajo 2. biti last koga: to zemljišče pripada njegovi družini / obravnavano ozemlje že dolgo pripada Jugoslaviji ima Jugoslavija / te besede so pripadale neznanemu moškemu je izgovoril neznan moški / ta štiri okna pripadajo njihovemu stanovanju spadajo k njemu 3. biti vključen v kako skupnost: pripadati malemu narodu, delavskemu razredu / on ne pripada nobeni stranki ni član nobene stranke; pripadati tajnemu združenju / pisatelj pripada mladi generaciji / pripadati določeni veri 4. biti podrejen komu, odvisen od koga: tlačan je pripadal svojemu gospodarju; nekdaj je žena v celoti pripadala možu // biti zelo vdan komu, navezan na koga: ni hotela pripadati nikomur; želela mu je pripadati za vse življenje / ekspr. še dolgo po preselitvi je pripadal rojstnemu kraju ● publ. prihodnost pripada raketam v prihodnosti se bo pomen raket povečal pripadajóč -a -e: vsem so razdelili pripadajoče jim količine živil; tej državi pripadajoče pokrajine ♪
  16.      pripádnica  -e ž (ȃ) 1. ženska, ki je vključena v kako skupnost: pripadnica slovenskega naroda / ekspr. pripadnica ženskega spola ženska / publ. sestanek pripadnic neuvrščenega sveta neuvrščenih držav 2. ženska, ki deluje v enotah državne, javne varnosti: pripadnice vojaških enot 3. redko pristašinja, zagovornica: pripadnica gibanja za žensko enakopravnost ♪
  17.      pripádnik  -a m (ȃ) 1. kdor je vključen v kako skupnost: sodelovanje med pripadniki različnih narodov; pripadnik plemstva, delavskega razreda / ugotavljati značilnosti tipičnih pripadnikov posameznih rastlinskih vrst predstavnikov 2. kdor deluje v enotah državne, javne varnosti: pripadnik armade, teritorialnih enot, uprave javne varnosti / med vojno je bil pripadnik partizanskih enot 3. redko pristaš, zagovornik: nauk je kmalu dobil veliko pripadnikov; pripadnik dogmatizma ♪
  18.      pripádnost  -i ž (ā) dejstvo, da kdo, kaj pripada čemu: pripadnost ozemlja naši državi / javno izražati svojo narodno pripadnost; pripadnost k delavskemu razredu / jezikovna, politična, verska pripadnost / pripadnost fevdalnemu gospodu ♪
  19.      pripádnosten  -tna -o (ā) pridevnik od pripadnost: pripadnostna zavest ♪
  20.      pripahníti  in pripáhniti -em, tudi pripáhniti -em dov. (ȋ á; á ā) zastar. zapahniti, zapreti: pripahniti oknice ♪
  21.      pripájati  -am nedov. (ā) delati, da postane kaj sestavni del česa: državi so pripajali vedno nova ozemlja ♪
  22.      pripálica  -e ž (ȃ) knjiž., redko pripeka, vročina: popoldanska pripalica ♪
  23.      pripalíti  in pripáliti -im, in pripáliti -im dov. (ȋ á; á) 1. star. prismoditi: pripaliti žgance; jed med kuhanjem mešamo, da se ne pripali 2. zastar. prižgati: pripaliti svečo / pripaliti (si) cigareto 3. zastar. udariti: pripalil ga je z gorjačo pripáljen -a -o 1. deležnik od pripaliti: pripaljen fižol 2. zastar. neumen, omejen: fant je malo pripaljen / kaj si pripaljen ♪
  24.      pripásati  -pášem dov. (ȃ) 1. narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu: pripasati komu revolver, sabljo / pripasati predpasnik 2. pripeti, privezati z varnostnim pasom: pripasati potnike na sedeže / pripasati se z varnostnim pasom ♪
  25.      pripásti  -pádem dov., stil. pripàl pripála (á ā) 1. postati last koga: četrtina dediščine je pripadla njemu / po tej pogodbi je to ozemlje pripadlo Jugoslaviji bilo priključeno k njej 2. publ. biti dodeljen, dan: pripadla mu je naloga, da stvar razišče ♪

   66.586 66.611 66.636 66.661 66.686 66.711 66.736 66.761 66.786 66.811  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA