Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (66.286-66.310)


  1.      prídigati  -am nedov. (í) 1. rel. govorno podajati vsebinsko zaokroženo versko snov: pridigati pri nedeljski maši / pridigati proti vražam 2. ekspr. zavzemati se za kako idejo, nazor: pridigati moralo; pridiga poštenost, sam pa goljufa 3. ekspr. (vsiljivo) dajati nauke: ta človek rad pridiga; ne boj se, ne bom ti pridigal / zdravniki zaman pridigajo, da je kajenje škodljivo opominjajo ● ekspr. pridigati gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati pridigajóč -a -e: poslušati pridigajočega duhovnika ♪
  2.      pridíh  -a m (ȋ) knjiž. 1. rahel vonj česa: vonj vrtnic se je mešal s pridihom cigaretnega dima; mrzel zrak s pridihom smrek in jelk 2. s prilastkom majhna stopnja: preproge dajejo prostoru pridih razkošja / pripovedovati s pridihom ironije nekoliko ironično / z oslabljenim pomenom vse je zavito v pridih brezupnosti // rahla čustvena obarvanost: njegove besede so imele sovražen pridih; pridih žalosti ● knjiž. ti scenski predmeti ustvarjajo pridih resničnosti videz ◊ lingv. izgovor zapornikov z močnim izdihom ♪
  3.      pridíhati  -am dov. (í ȋ) močno dihajoč priti: pridihati na vrh / knjiž., ekspr. gozdni hlad jima je pridihal naproti rahlo zapihal ♪
  4.      pridíhniti  -em dov. (í ȋ) knjiž., ekspr. dodati, pridati: pojavu je pridihnil nekaj pozitivnega pridíhnjen -a -o: lingv. pridihnjeni glas glas, izgovorjen s pridihom ♪
  5.      pridírjati  -am dov. (ȋ) dirjajoč priti: konj je pridirjal na dvorišče / ekspr.: navsezgodaj je pridirjal iz doline prišel; brez sape je pridirjala v hišo pritekla ♪
  6.      pridírkati  -am dov. (ȋ) 1. dirkajoč priti: istočasno sta pridirkala na cilj / ekspr.: konj je pridirkal na dvorišče pridirjal; zadnji trenutek je pridirkal na vlak pritekel 2. preh., publ. z dirkanjem priti do česa: kobila Burja mu je pridirkala nagrado; pridirkal si je prvo mesto ♪
  7.      pridišáti  -ím dov. (á í) prijetno dišeč se pojaviti: akacije so pridišale v sobo; pečenka je pridišala skozi priprta vrata; brezoseb. iz kuhinje je prijetno pridišalo ♪
  8.      príditi 1 -im nedov. (í ȋ) ekspr. 1. vplivati moralno negativno; kvariti: slaba družba ga pridi; priditi mladino z neprimernim čtivom; otrok se je začel priditi / priditi značaj naroda 2. delati kaj manj popolno, dovršeno: tako ohlapno izražanje pridi jezik ● star. ni jim hotel priditi družbe kvariti príditi se postajati neužiten, slab; kvariti se: meso se je začelo priditi ♪
  9.      príditi 2 -im nedov. (í ȋ) zastar. koristiti: take stvari človeku ne pridijo ♪
  10.      prídižnica  -e ž (í) zastar. prižnica: duhovnik na pridižnici ♪
  11.      prídnež  -a m (ȋ) ekspr. priden človek: delati se pridneža ♪
  12.      prídnost  -i ž (í) lastnost, značilnost pridnega človeka: pridnost gospodinje / spodbujati učence k pridnosti; s pridnostjo in vztrajnostjo se da veliko doseči ♪
  13.      pridobítek  -tka m (ȋ) 1. kar se pridobi: majhen pridobitek časa / zastar. ves svoj pridobitek je zavaroval premoženje ♦ agr. količina masla, sira iz 100 kg mleka 2. zastar. dobiček, dohodek: pridobitek podjetja; davek od pridobitka ♪
  14.      pridobíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pridobivanje materialnih dobrin: pridobiten poklic; pridobitna dejavnost, panoga; pridobitno podjetje / pridobitni in okrasni del vrta / delati iz pridobitnih nagibov / oče je bil navadno edini pridobitni član v družini / pridobitna družba pridobitniška / ekspr. pridobiten človek človek, ki (spretno) pridobiva materialne dobrine; pridobiten posel donosen pridobítno prisl.: biti pridobitno sposoben ♪
  15.      pridobíti  -ím dov., pridóbil (ȋ í) 1. z delom, prizadevanjem priti do česa: zapravil je vse, kar so starši pridobili; pridobil (si) je veliko premoženje; dovolj je pridobil, da bodo preskrbljeni on in družina / s kupčijo je pridobil dosti denarja / pridobiti izkušnje z delom, znanje z učenjem / slovenščini je pridobil velik ugled; pridobiti si oblast; pridobil si je pravico sodelovati na prvenstvu / pridobiti si odpornost 2. narediti, da pride kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: pridobiti maslo iz mleka; pridobiti srebro iz rude; pridobiti s kemičnim postopkom, s sušenjem ♦ fiz. pridobiti z destilacijo // narediti, da kaj postane na razpolago kot rezultat določenega dela: pridobiti obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij / pridobili so dovolj premoga nakopali 3. vzbuditi pozitiven, naklonjen odnos: če bi se potrudil, bi jo lahko spet pridobil; z obljubami jih je hotel pridobiti; že po prvi skladbi so pridobili občinstvo / pridobil si je njegovo zaupanje // narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: pridobiti nove člane, naročnike; pridobiti (si) pristaše // vzbuditi pri kom pripravljenost za kaj: skušal je pridobiti dijake, da bi zapisovali narodno blago; pridobiti ljudi za sodelovanje 4. postati boljši, kvalitetnejši, bogatejši: če bi knjigo pregledal lektor, bi veliko pridobila; učbenik je s tem pregledom samo pridobil / če sliko pogledaš od daleč, še pridobi je videti lepša // postati v večji meri deležen kake lastnosti, značilnosti: pridobiti hitrost, publ. na hitrosti, pri hitrosti; pridobiti težo, višino ● publ. pridobiti na času storiti kaj prej kot v določenem času; imeti časovno prednost pred kom; ekspr. v očeh vaščanov je pridobil vaščani ga bolj cenijo, spoštujejo; knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik pridobljèn -êna -o: pridobljen ugled; pridobljene pravice; nepošteno pridobljeno blago; iz nafte pridobljeno gorivo; znanje, pridobljeno s študijem ♦ biol. pridobljena lastnost nededna lastnost, pridobljena v življenju zaradi vplivov okolja; med. pridobljena imunost imunost, nastala s prestano okužbo ali s cepljenjem ♪
  16.      pridobítnik  -a m (ȋ) kdor se ukvarja s pridobitno dejavnostjo: sloj pridobitnikov; gospodarstveniki in pridobitniki / ekspr. ta človek je pravi pridobitnik spretno, pretirano pridobiva materialne dobrine ♪
  17.      pridobítniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pridobitnike ali pridobitništvo: pridobitniški posli / pridobitniška miselnost / pridobitniški krogi; pridobitniška družba ♪
  18.      pridobítnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost pridobitnega človeka: obrtnikova pridobitnost / v pridobitnost usmerjena družba pridobitništvo ♪
  19.      pridobnína  -e ž (ȋ) zastar. davek od dohodka, dobička pridobitne dejavnosti: plačati pridobnino ♪
  20.      pridobríkati se  -am se dov. (ȋ) dobrikajoč se priti: pes je pomigal z repom in se pridobrikal h gospodarju ● knjiž. znal se je pridobrikati ljudem z dobrikanjem si pridobiti njihovo naklonjenost ♪
  21.      pridodájati  -am nedov. (ȃ) knjiž. dodajati: pridodajati jedi začimbe / drage obleke so pridodajale k njeni lepoti so jo povečevale ♪
  22.      pridodáti  -dám dov., 2. mn. pridodáste in pridodáte; pridodál (á) knjiž. dodati: k materinemu darilu je pridodal še tisočak / pravljice je brala in nikoli ni pridodala kake svoje besede; ne vidijo vas radi tukaj, je pridodal ♪
  23.      pridomáčiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. narediti domače, znano: pridomačiti ljudem idejo narodnosti ♪
  24.      pridrčáti  -ím dov. (á í) nav. ekspr. hitro pripeljati: po cesti so pridrčali vozovi / pridrčati po pobočju pridrseti / na saneh so pridrčali v vas ♪
  25.      pridrdráti  -ám dov. (á ȃ) drdrajoč pripeljati: vlak je pridrdral mimo postaje; avto pridrdra po cesti / z vozom je pridrdral pred hišo se je pripeljal ● ekspr. ponavljal je pesem in brez napake pridrdral do zadnje vrstice jo hitro povedal ♪

   66.161 66.186 66.211 66.236 66.261 66.286 66.311 66.336 66.361 66.386  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA