Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (65.311-65.335)


  1.      prenočíšče  -a s (í) 1. prostor za prenočitev, prenočevanje: dobiti, preskrbeti prenočišče; prenočišče si je pripravil na senu / dajati hrano in prenočišče; gostišče s poceni prenočišči // hiša s takimi prostori: noč je prespal v prenočišču na gorskem prelazu 2. prenočevanje: koliko stane prenočišče; poiskati sobo za prenočišče ♪
  2.      prenočíti  -ím dov., prenóčil (ȋ í) prebiti, preživeti noč, navadno speč: prenočil je na kozolcu, v gozdu; danes boš prenočil pri nas // preh. dati prenočišče: prenočiti gosta; prosi, če bi ga lahko pri vas prenočili ♪
  3.      prenočnína  -e ž (ȋ) 1. plačilo za prenočitev, prenočevanje: plačati, zvišati prenočnino 2. prenočitev, prenočevanje: sezonske prenočnine pri zasebnikih ♪
  4.      prenočnínski  -a -o prid. (ȋ) publ. prenočitven: majhne prenočninske zmogljivosti ♪
  5.      prenòr  -ôra -o prid. (ȍ ó) pog., ekspr. preveč neumen, preveč nespameten: premlad in prenor je še / to se mu je zdelo prenoro ♪
  6.      prenòs  -ôsa m (ȍ ó) 1. glagolnik od prenesti: prevoz in prenos blaga / prenos teže z ene noge na drugo / prenos električne energije, gibanja; prenos živčnega vzburjenja / brzojavni, telegrafski prenos sporočil / prenos pristojnosti od enega organa na drugega / pomenski prenos ∙ prenos misli pojav, da dva človeka istočasno mislita, se spomnita na isto stvar ♦ teh. jermenski prenos pri katerem se prenaša vrtenje z jermeni 2. oddaja, pri kateri se gleda, posluša dogajanje zunaj studia, ki je telekomunikacijsko preneseno vanj: začeti prenos; prenos zborovanja / neposredni radijski prenos tekme s tekmovališča istočasno s tekmo; televizijski prenos ♪
  7.      prenôsen  -sna -o prid. (ó ō) 1. ki se da prenesti, prenašati: vojaki so uporabljali prenosne ovire iz bodeče žice; prenosna stena / prenosni pisalni stroj / ta nakaznica ni prenosna 2. ki omogoča prenašanje: prenosni mehanizem, trak, valj; prenosna veriga; prenosno in distribucijsko omrežje / hrbtni mozeg je samostojno prenosno središče ◊ fin. prenosni nalog pismeno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročniku na račun naslovnika; prenosno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte ♪
  8.      prenôsnica  -e ž (ȏ) žel. tirna naprava, ki omogoča prečno prestavljanje železniških vozil na vzporedni tir: čistiti prenosnice in kretnice ♪
  9.      prenôsnik  -a m (ȏ) teh. stroj med pogonskim in delovnim strojem za spreminjanje vrtilne hitrosti: okvara prenosnika / zobniški prenosnik ♦ strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota od enega toka snovi skozi tanko kovinsko steno k drugemu toku snovi ♪
  10.      prenôsnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost prenosnega: prenosnost aparata, lutkovnega odra / prenosnost oblasti ♪
  11.      prênotácija  -e ž (ȇ-á) jur. pogojni vpis v zemljiški knjigi, ki obvelja, če se pozneje upraviči, predznamba ♪
  12.      preobdáti  -dám dov., 2. mn. preobdáste in preobdáte; preobdál (á) knjiž. prevzeti: Preobdala jo je moč gorskega zraka in oči so ji skupaj lezle (I. Tavčar) ♪
  13.      preobíl  -a -o [iu̯ in il] prid. (ȋ ȋ) zastar. preobilen: preobil dež; preobilo plačilo preobílo prisl.: preobilo zajtrkovati ∙ knjiž. izgovarjal se je, da ima preobilo dela preveč ♪
  14.      preobílen  -lna -o [tudi u̯n] prid. (ȋ) nav. ekspr. preveč obilen, velik: preobilen zaslužek; preobilne padavine; preobilna večerja / od preobilnega dela je že čisto izčrpan / preobilen človek / preobilno čustvo premočno preobílno prisl.: preobilno večerjati ♪
  15.      preobílica  -e ž (ȋ) knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina: preobilica domnev onemogoča jasno razlago pojava; zaradi preobilice povabil iz tujine zelo malo nastopa doma; preobilica sončnih žarkov povzroča opekline // zelo velika količina, množina: na večerji so nam postregli s preobilico raznovrstnih jedi; preobilica surovin omogoča poceni proizvodnjo ♪
  16.      preobílje  -a s (ȋ) 1. nav. ekspr. stanje, za katero je značilen obstoj zelo velike količine materialnih dobrin: naveličati se preobilja / živeti v preobilju 2. knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina: preobilje metafor dela pesem nerazumljivo; preobilje podatkov, gradiva / biti zmeden od preobilja čustev // zelo velika količina, množina: navduševalo ga je preobilje rož na vrtu; uživati v preobilju barv in oblik / miza se šibi pod preobiljem jedi / imeti vsega v preobilju zelo veliko; preveč ∙ knjiž., ekspr. v sebi čuti preobilje ljubezni, življenja močno, intenzivno doživlja ljubezen, življenje ♦ lit. (besedno) preobilje pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi; pleonazem ♪
  17.      preobjéda  -e ž (ẹ̑) bot. strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju, Aconitum: tam raste preobjeda in jelenov jezik / navadna preobjeda ♪
  18.      preobjédenec  -nca m (ẹ̑) ekspr. kdor je zaradi izobilja objesten, predrzen: nehvaležni preobjedenci ♪
  19.      preobjédenost  -i ž (ẹ̑) stanje preobjedenega človeka: stalna preobjedenost povzroča mnoge bolezni / ekspr. občutje preobjedenosti in praznine naveličanosti ♪
  20.      preobjést  -i ž (ẹ̑) knjiž. preobjestnost: fantovska preobjest / prevzela ga je preobjest ♪
  21.      preobjésten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč objesten: preobjestni otroci; biti preobjesten ♪
  22.      preobjésti se  -jém se dov., 2. mn. preobjéste se, 3. mn. preobjedó se tudi preobjéjo se; preobjéj se in preobjèj se preobjéjte se; preobjédel se preobjédla se, stil. preobjèl se preobjéla se (ẹ́) 1. preveč se najesti: krava se je preobjedla; preobjesti se pri kosilu 2. naveličati se: preobjedli so se konzerv / ekspr.: drug drugega sta se preobjedla; preobjedel se je njihove družbe; vsega so se preobjedli ∙ ekspr. preobjedel se je (belega) kruha zaradi izobilja je objesten, predrzen preobjéden -a -o: preobjedeni gostje; vsega dobrega preobjedeni ljudje ♪
  23.      preobjéstnost  -i ž (ẹ́) lastnost preobjestnega človeka: naveličali so se njegove preobjestnosti; fantovska preobjestnost / obšla ga je preobjestnost ♪
  24.      preobkládati  -am nedov. (ȃ) 1. ekspr. delati, da je kdo v preveliki meri deležen česa: preobkladati koga z delom 2. raba peša preoblagati: ne preobkladajte zidov z marmorjem ♪
  25.      preobláčenje  -a s (á) glagolnik od preoblačiti: preoblačenje bolnika; kabina, prostor za preoblačenje / preoblačenje kavčev ♪

   65.186 65.211 65.236 65.261 65.286 65.311 65.336 65.361 65.386 65.411  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA