Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (65.011-65.035)


  1.      prekúžiti  -im dov. (ú ȗ) (v velikem obsegu) okužiti: bolezenska klica je prekužila vse prebivalstvo prekúžiti se med. okužiti se in pri tem pridobiti določeno odpornost: prekužiti se s povzročiteljem hepatitisa prekúžen -a -o: otrok, ki so že prekuženi s tuberkulozo, ne cepijo ♪
  2.      preláganje  -a s (ȃ) glagolnik od prelagati: prelaganje desk, jabolk / prelaganje tovora na ladjo / prelaganje težav na druge / prelaganje Shakespearovih del ♪
  3.      prelagátelj  -a m (ȃ) zastar. prevajalec (v drug jezik): prelagatelj epa ♪
  4.      prelágati  -am nedov. (ȃ) 1. z dviganjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prelagati deske, zaboje; prelagati jabolka iz gajb na polico / ekspr. od razburjenja prelagati roke / nestrpno je prelagal cigareto po ustih 2. delati, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: prelagati tovor; prelagati z avtomobila na vozove 3. navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: vse skrbi prelaga nanjo 4. navadno z glagolskim samostalnikom večkrat določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: kar naprej prelagajo izstrelitev satelita / prelagati čas odhoda; prelagati rok za opravljanje izpitov 5. zastar. prevajati (v drug jezik): prelagati iz angleščine v slovenščino ● prelagati (lončeno) peč znova postavljati; ekspr. reka večkrat prelaga strugo spreminja, menjava; prelagati šibe, vitre eno čez drugo polagati, prepletati ♪
  5.      preláhek  tudi prelahák -hka -o tudi -ó prid. (á ȃ á) preveč lahek: predmet je bil prelahek, da bi se potopil; piščanci so bili še prelahki za prodajo / dali so mu prelahko delo; vprašanja so bila zanj prelahka / za tak zločin je bila kazen še prelahka / te cigarete so nekoliko prelahke zame; vino ne sme biti prelahko / imel je prelahko življenje, da bi mogel razumeti druge / ekspr. prelahka je zanj preveč lahkomiselna, preveč neresna / ekspr. črtica je prelahka za objavo umetniško premalo zahtevna prelahkó prisl.: prelahko je dosegel svoj namen; prelahko jemati vprašanje varstva narave ♪
  6.      prelahkomíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȋ) preveč lahkomiseln: prelahkomiseln je za tako službo / to je prelahkomiselno dejanje, da bi ga mogli opravičiti prelahkomíselno prisl.: prelahkomiselno ravnati ♪
  7.      prelahkôten  -tna -o prid. (ó) preveč lahkoten: delo je pisano v nekoliko prelahkotnem jeziku / dovolil si je prelahkoten ton pogovora preveč sproščen / ekspr. njegovo življenje je bilo prelahkotno, da bi razumel revščino prelahko / to je prelahkotno literarno delo zanj umetniško premalo zahtevno prelahkôtno prisl.: prelahkotno obravnavati problem ♪
  8.      prelakírati  -am dov. (ȋ) prekriti z lakom: prelakirati parket; prelakirati z brezbarvnim lakom ♪
  9.      prelámljati  -am nedov. (á) 1. z lomljenjem deliti na dva dela: začel je živčno prelamljati palico / prelamljati žemlje na dvoje 2. nav. ekspr. ne izpolnjevati tega, kar je bilo dogovorjeno, obljubljeno, rečeno: prelamljati besedo, obljubo / prelamljati zakone kršiti 3. publ., z orodnikom delati, povzročati, da kaj preneha obstajati in se začne kaj novega, drugačnega: prelamljati s starim načinom življenja / pesnik prelamlja z ekspresionizmom prelámljati se ekspr., v zvezi z v prehajati v kaj drugega: tu se breg iz strmine prelamlja v položno pobočje; na ovinku se cesta prelamlja v dolino ● ekspr. pri plesu so se jim noge v kolenih kar prelamljale zelo upogibale ♪
  10.      prelát  -a m (ȃ) rel. 1. visok cerkveni dostojanstvenik z vodstveno funkcijo, zlasti škof, opat: zbor prelatov 2. naslov za zelo zaslužnega duhovnika: prelat Grivec ♪
  11.      prelátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prelate: prelatski naslov; prelatska čast / prelatska obleka ♪
  12.      prelatúra  -e ž (ȗ) rel. prelatski naslov, prelatska čast: dobiti prelaturo ♪
  13.      prelàz  -áza m (ȁ á) 1. nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot iz ene doline v drugo: vojaki so zavzeli prelaz; speljati cesto čez prelaz / prelaz Ljubelj / gorski prelaz 2. navadno v zvezi železniški prelaz železniški prehod: na železniškem prelazu se je zgodila nesreča / nezavarovani brez zapornic, zavarovani železniški prelaz z zapornicami 3. nar. nižji del lesene ograje, plota, namenjen za prehod ljudi: popraviti prelaz; skočiti, stopiti čez prelaz 4. zastar. prehod: v jami so med skalami kmalu našli prelaz ♪
  14.      prelazíti  in preláziti -im, tudi preláziti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) pog. prehoditi, obhoditi: prelazil je vse gozdove v okolici / ekspr. prelazil je vse vrhove v pogorju preplezal ♪
  15.      prélec  -lca m (ẹ̑) nav. mn., zool. nočni metulji, katerih ličinke se zapredejo in v zapredku zabubijo, Bombycidae: ličinke prelcev / borov prelec katerega ličinka jé iglice in brste bora, Dendrolimus pini; murvov prelec; pinijev sprevodni prelec; smrekov prelec katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha; svilni prelec ♪
  16.      preléči  -léžem dov., prelézi prelézite; prelègel prelêgla; nam. preléč in prelèč (ẹ́ ẹ̑) redko 1. s smiselnim osebkom v dajalniku odleči: ko ji je preleglo, je vstala; bolniku je po treh dneh preleglo 2. nav. 3. os. ponehati, popustiti: bolečine so mu prelegle ◊ čeb. družina je prelegla matico je zamenjala matico brez rojenja preléči se spremeniti lego: preleči se na hrbet // leči drugam, na drugo mesto: preleči se na drugo posteljo ♪
  17.      prelégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) redko, s smiselnim osebkom v dajalniku odlegati: videti je bilo, da bolniku prelega prelégati se spreminjati lego: vso noč se je prelegal s hrbta na bok // legati drugam, na drugo mesto: prelegati se na druge postelje ♪
  18.      preléhati  -am dov. (ẹ̑) star. prekopati, prelopatiti: prelehati gredo ♪
  19.      prelékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. pretegniti: vstal je in preleknil svoje ude; zazehal je in se preleknil ♪
  20.      prelén  tudi prelèn -léna -o stil. -ó prid. (ẹ̑ ȅ ẹ́) preveč len: prelen je, da bi to storil ♪
  21.      prelenáriti  -im dov. (á ȃ) v lenarjenju prebiti, preživeti: ves dan je prelenaril ♪
  22.      prelenuháriti  -im dov. (á ȃ) nav. slabš. prelenariti: ves prosti čas je prespal in prelenuharil ♪
  23.      prelép  -a -o tudi -ó prid. (ẹ̑ ẹ́) ekspr. 1. preveč lep: ta soba je kar prelepa zanj 2. zelo lep: prelepa deklica; ima prelepe oči / prelepa slika / prelepi kraji / prelepa glasba / prelep spomin prelepó prisl.: cvetje prelepo diši; prelepo igrati, peti; bilo je prelepo ♪
  24.      prelépek  -pka m (ẹ̑) zal. listek, navadno z besedilom, ki se nalepi čez določeno besedilo: na prelepku je popravljena letnica izida knjige ♪
  25.      prelepíti  in prelépiti -im, tudi prelépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z lepljenjem a) prekriti: prelepiti izložbe, ograje s plakati; prelepiti stene s tapetami / ekspr. ulico so prelepili z reklamami b) zakriti: prelepiti del teksta / prelepiti odprtino s papirjem; pren., ekspr. afero so hoteli nekoliko prelepiti, pa jim ni uspelo 2. nalepiti na drugo mesto: sličico je prelepil nekoliko nižje prelépljen -a -o: z listki prelepljen kovček; odprtina ni zadelana, ampak samo prelepljena ♪

   64.886 64.911 64.936 64.961 64.986 65.011 65.036 65.061 65.086 65.111  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA