Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (6.451-6.475) 
- doktrinárstvo in doktrínarstvo -a s (ȃ; ȋ) nav. slabš. doktrinarsko mišljenje ali ravnanje: bojevati se proti doktrinarstvu; fanatično doktrinarstvo ♪
- dokupováti -újem nedov. (á ȗ) dodatno, zraven kupovati: dokupoval je pašnike in njive / sami pridelajo premalo, zato morajo živež dokupovati ♪
- dokvalifikácija -e ž (á) dopolnilna kvalifikacija: tečaj za dokvalifikacijo bolničarjev ♪
- doletávati -am nedov. (ȃ) leteč dosegati cilj: vrane doletavajo in odletavajo; pren. zaslišal je zvonjenje, ki je doletavalo z vetrom ♪
- doletévati -am nedov. (ẹ́) nav. 3. os. izraža večkraten nepričakovan nastop kakega stanja, dejanja: pogosto nas doletevajo težave ♪
- dolgocéven -vna -o [u̯g] prid. (ẹ̑) ki ima dolgo cev: tlačil je tobak v svojo dolgocevno pipo / dolgoceven top; dolgocevna puška ♪
- dolgocévka -e [u̯g] ž (ẹ̑) rabi se samostojno ali kot prilastek kar ima dolgo cev: kadil je pipo dolgocevko / (puška) dolgocevka ♪
- dolgocvéten -tna -o [u̯g] prid. (ẹ̑) bot., v zvezi dolgocvetni jeglič jeglič z dolgo venčno cevjo, rastoč na planinskih tratah, Primula halleri ♪
- dolgočasováti -újem in dolgočásovati -ujem [u̯g] nedov. (á ȗ; ā) star. dolgočasiti se: še boš dolgočasovala / te zgodbe so ga vedno bolj dolgočasovale dolgočasile ♪
- dolgodnévnica -e [u̯g] ž (ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za rast ali cvetenje nad dvanajst ur dnevne svetlobe ♪
- dolgoglàv in dolgogláv -áva -o [u̯g] prid. (ȁ á; ȃ) antr. ki ima dolgo in ozko glavo: dolgoglav človek / dolgoglava lobanja ♪
- dolgoglávec -vca [u̯g] m (ȃ) antr. človek z dolgo in ozko glavo: stari Slovani so bili pretežno dolgoglavci ♪
- dolgoglávost -i [u̯g] ž (ā) antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo ♪
- dolgogrív -a -o [u̯g] prid. (ȋ ȋ) ki ima dolgo grivo: dolgogriv konj, lev / dolgogriva glava / slabš. visok in dolgogriv fant dolgolas ♪
- dolgogrívec -vca [u̯g] m (ȋ) slabš. kdor ima dolge lase: tisti dolgogrivec ga je naščuval ♪
- dolgovalóven -vna -o [u̯g] prid. (ọ̑) fiz. ki ima dolgo valovno dolžino: dolgovalovni žarki; dolgovalovna svetloba // rad. ki deluje na dolgih valovih: dolgovalovni oddajnik, sprejemnik ♪
- dolgováti -újem [u̯g] nedov. (á ȗ) navadno z dajalnikom 1. biti dolžen, imeti dolg: dolguješ mi tisoč dinarjev; dolgujete nam na račun dobave / dolguje mu dopis 2. biti obvezan komu kaj izkazovati: dolgujem ji hvaležnost; dolgovati staršem ljubezen in spoštovanje 3. imeti kaj po zaslugi koga: temu človeku dolgujem srečo, življenje; publ. mesto dolguje svoj razcvet turizmu ♪
- dolgovéčen -čna -o [u̯g] prid. (ẹ̄) star. dolgotrajen, večen: sovraštvo je bolj dolgovečno kot ljubezen ♪
- dolgóven -vna -o [u̯g] prid. (ọ̄) nanašajoč se na dolg: dolgovni seznam; dolgovna knjiga knjiga dolžnikov ♦ jur. biti prodan v dolgovno suženjstvo pri starih Grkih in Rimljanih v suženjstvo zaradi neporavnanih dolgov ♪
- dolgovézen -zna -o [u̯g] prid. (ẹ́ ẹ̄) slabš. ki zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: dolgovezen človek; pisatelj je v svojih prvih delih preveč dolgovezen // razvlečen, nezanimiv: poslušalce utruja s svojim dolgoveznim govorom; pisec se izgublja v dolgoveznih, detajlnih opisih ♪
- dolgovéziti -im [u̯g] nedov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripovedovati, obravnavati: fant je nekaj dolgovezil; kaj bi dolgovezil, saj nas ne zanima ♪
- dolgovéznež -a [u̯g] m (ẹ̑) slabš. kdor zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: kdo bo poslušal tega dolgovezneža ♪
- dolgovéznost -i [u̯g] ž (ẹ́) slabš. lastnost, značilnost dolgoveznega: dolgoveznost pripovedovanja / dolgočasil nas je s svojo dolgoveznostjo ♪
- dolgovláknat -a -o [u̯g] prid. (ȃ) ki ima dolga vlakna: preja iz dolgovlaknate volne ♦ tekst. dolgovlaknati bombaž ♪
- dolgovrát in dolgovràt -áta -o [u̯g] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima dolg vrat: visok, dolgovrat fant / dolgovrata žirafa / dolgovrat vrč ♪
6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 
