Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (6.401-6.425)



  1.      dodeljevánje  -a s () glagolnik od dodeljevati: dodeljevanje sredstev za znanstvene raziskave; dodeljevanje stanovanj; dodeljevanje zemlje kmetom
  2.      dodeljeváti  -újem nedov.) knjiž. dajati, podeljevati: dodeljevati podporo socialno šibkejšim
  3.      dodeljív  -a -o prid. ( í) ki se da dodeliti: dodeljivo stanovanje
  4.      dodeloválnica  -e ž () tovarniški obrat za opravljanje dokončnih del za lepši videz, boljšo kakovost: dodelovalnica usnja
  5.      dodelováti  -újem nedov.) 1. približevati se koncu dela: ali ste že končali? Ne še, a danes dodelujemo / pisatelj je povedal, da dodeluje svojo zadnjo dramo 2. opravljati dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost: po strojenju usnje dodelujejo s kemičnimi in mehanskimi postopki; podjetje blago uvaža, ga dodeluje in prodaja / metodo so dolgo preizkušali, popravljali in dodelovali
  6.      dodévati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ́) zastar. dodajati: ljudske pesmi je popravljal in jim dodeval iz svojega
  7.      doganjívost  -i ž (í) knjiž., redko doganljivost: kritikova doganjivost
  8.      doganljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki se da dognati: doganljive prvine lirike; ta dejstva so doganljiva // ki je sposoben z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: doganljiv in intuitiven kritik
  9.      doganljívost  -i ž (í) knjiž. sposobnost z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: avtorjeva pronicljivost in doganljivost; to delo je sad dolgega študija in doganljivosti
  10.      doglávnik  -a m () zastar. prvi za poglavarjem, namestnik: poglavar in njegov doglavnik
  11.      dognojeváti  -újem nedov.) dodatno gnojiti: dognojevati jesenske posevke
  12.      dogodívščina  -e ž () nenavaden, zanimiv, vznemirljiv doživljaj: blodi po svetu in išče dogodivščin; pripoveduje nam o nezaslišanih dogodivščinah; njegove ljubezenske dogodivščine; želja po dogodivščinah
  13.      dogorévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od dogorevati: dogorevanje ognja; dogorevanje sveč / dogorevanje večerne zarje
  14.      dogorévati  -am nedov. (ẹ́) približevati se koncu gorenja: med prsti mu dogoreva cigareta; sveče dogorevajo; svetilka počasi dogoreva; pren. v njem je dogorevala vera v dobroto; njeno življenje dogoreva // pesn. izgubljati močen sijaj, svetlobo: dan dogoreva; zvezde dogorevajo dogorevajóč -a -e: dogorevajoč ogenj
  15.      dogospodováti  -újem dov.) končati gospodovati: mož je kmalu dogospodoval
  16.      dogotávljati  -am nedov. (á) redko dodelovati, dokončevati: dogotavljati obleko
  17.      dogotovíti  -ím dov., dogotóvil ( í) raba peša dodelati, dokončati: cerkev so dogotovili v petnajstem stoletju; močno se je utrudil, preden je dogotovil delo; dogotoviti razpravo dogotovljèn -êna -o: rokopis je že dogotovljen; ladja je dogotovljena
  18.      dogovárjanje  -a s () glagolnik od dogovarjati se: tajno dogovarjanje; dogovarjanja za sestavo novega odbora; dogovarjanje med državami / samoupravno dogovarjanje
  19.      dogovárjati se  -am se nedov. () z dogovorom skušati doseči soglasje: dogovarjati se o ceni; dogovarjal se je s sindikalnimi voditelji; dogovarjala sta se, kaj bosta storila
  20.      dogovína  -e ž (í) les za izdelovanje dog: posekati hrast za dogovino
  21.      dogóvor  -a m (ọ̑) sporazum, soglasje glede kakih določil ali obveznosti: skleniti dogovor; odstopil je od dogovora; ravnati se po dogovoru; mednarodni dogovori; dogovori med poštnimi in transportnimi podjetji / pisar.: vajenca sprejmemo takoj ali po dogovoru; nastop službe takoj, plača po dogovoru / pog. to je stvar dogovora bo, kakor se bomo dogovorili; ekspr. službo sta odpovedala, kakor po dogovoru oba hkrati, istočasno
  22.      dogóvoren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dogovor: dogovorni pogoji; knjižni jezik in pisava sta tako ali tako samo dogovorna
  23.      dogovoríti  -ím dov., dogovóril; nam. dogovôrit in dogovorít ( í) 1. končati govorjenje: ko je nazadnje dogovoril, so mu navdušeno ploskali / zaradi ihtenja ni mogla dogovoriti / komaj je dogovoril te besede; ustavil jo je, preden je dogovorila misel 2. zastar. dogovoriti se za kaj: dogovoriti sestanek / dogovorila bova novo pogodbo sklenila dogovoríti se z dogovorom doseči soglasje: velja, kakor sva se dogovorila; dogovorila sta se za sestanek; dogovoriti se o odškodnini; dogovoril sem se s predsednikom dogovorjèn -êna -o: upoštevati dogovorjeni rok; dogovorjene cene; kupčija je dogovorjena; sešla sta se na dogovorjenem mestu; oglasiti se na dogovorjeno znamenje; vse je bilo dogovorjeno
  24.      dogovórnik  -a m (ọ̑) star. odposlanec, posrednik: v sovražnikov tabor je prišel kot dogovornik
  25.      dogovórno  prisl. (ọ̑) knjiž. po dogovoru: to dela dogovorno s tovariši

   6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA