Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (6.351-6.375)


  1.      dobavljáč  -a m (á) redko dobavitelj ♪
  2.      dobávljanje  -a s (á) glagolnik od dobavljati: dobavljanje blaga za široko potrošnjo ♪
  3.      dobávljati  -am nedov. (á) oskrbovati kupca z naročenim blagom: hotelu dobavlja kmetijska zadruga; dobavljati sadje in vino; dobavljati v dogovorjenih rokih // redko dostavljati, pošiljati: dobavljati zelenjavo na trg ♪
  4.      dobavljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da dobaviti: premog bo dobavljiv čez dva meseca ♪
  5.      dobávnica  -e ž (ȃ) 1. adm. listina, ki navaja vsebino pošiljke in jo spremlja od izročitelja do prejemnika: poslati blago z dobavnico 2. zastar. dobaviteljica ♪
  6.      dobávnik  -a m (ȃ) redko dobavitelj: pogajati se z dobavniki ♪
  7.      dobíčkarstvo  -a s (ȋ) slabš. dejavnost dobičkarjev: boriti se proti dobičkarstvu; kramar je in ves pogreznjen v dobičkarstvo; brezobzirno dobičkarstvo ♪
  8.      dobičkolóvec  -vca m (ọ̑) slabš. kdor pri vsem išče dobiček, korist: ta človek je pravi dobičkolovec ♪
  9.      dobičkolóvstvo  -a s (ọ̑) redko dobičkarstvo: umazano dobičkolovstvo ♪
  10.      dobítev  -tve ž (ȋ) zastar. dosežek, uspeh: dobitve medicine ♪
  11.      dobiválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dobivanje 2: rudarska dobivalna dela ♪
  12.      dobívanje  -a s (í) 1. glagolnik od dobivati: dobivanje pisem / dobivanje vode s črpanjem / dobivanje bakra pridobivanje 2. mont. ločevanje in odvajanje rude od kamninske gmote: ročno dobivanje ♪
  13.      dobívati  -am nedov. (í) 1. postajati imetnik česa večkrat neposredno danega ali poslanega: ob vsaki priložnosti dobiva velika darila; vsak dan dobiva pisma; pokojnino dobiva redno 2. s širokim pomenskim obsegom postajati bogatejši a) za kako stvar: kmetje so dobivali zemljo v zakup; orodje je dobival na posodo / pog. dobivati trebuh rediti se v trebuh; otrok že dobiva zobe začenjajo mu rasti b) za kako lastnost: pšenica je začela dobivati barvo; stvar dobiva dokončno obliko; mesto dobiva docela drugačno podobo / počasi je dobival veselje do dela / meso že dobiva duh začenja zaudarjati, smrdeti; dobivati sive lase siveti // postajati deležen kakega stanja, navadno neprijetnega: pogosto je dobival nahod; srce mu je nagajalo in dobival je težko sapo; od ran dobiva vročino 3. navadno s prislovnim določilom biti oskrbovan s čim, navadno v ustaljenem redu: dobivati časopis po pošti; mleko, zelenjavo dobivajo pri kmetu; dobivati malico v šoli; delavci dobivajo v tovarni topel obrok hrane / dobivati zdravila vsako uro / za svoje delo dobiva lepo plačo; dobiva pokojnino ima redne dohodke v obliki pokojnine 4. postajati uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa: tisto leto so vsi dobivali kredite za popravilo hiš; plemstvo je dobivalo oblast v roke / kolonialne države dobivajo samostojnost // z uspehom končavati določen proces, procese, kjer nastopata navadno dve nasprotni strani: pravde je navadno dobival; pri kartah je neprestano dobival 5. knjiž. delati, da prihaja kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: iz teh analiz dobivamo običajno dobre podatke; žveplo, ki ga dobivamo iz rude pridobivamo 6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja ali dejanj, ki jih določa samostalnik: dobivati nagrade; dobiva slabe ocene / dobivati klofute ● ekspr. kar naprej garam, za plačilo pa dobivam samo klofute ne le, da moje delo ni cenjeno, ljudje mi celo povzročajo neprijetnosti, delajo krivico; pog., ekspr. dobivati jih po grbi biti večkrat tepen; biti večkrat premagan dobívati se pog. sestajati se, shajati se: z dekletom sva se začela dobivati; dobivali smo se v parku ♪
  14.      dobljív  -a -o prid. (ȋ í) redko dostopen, dosegljiv: knjiga je težko dobljiva ♪
  15.      dobojeváti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. končati boj: tovariši, dobojevali smo / z notranjim predmetom četa je dobojevala poslednji boj; pren. dobojeval je v sebi boj očiščenja dobojeváti se z bojem priti do česa, doseči kaj: dobojevati se do svobode dobojeván -a -o: še ne dobojevani socialni boji; notranji boj še ni dobojevan ♪
  16.      dóbov  -a -o prid. (ọ̑) star. hrastov: dobov gozd, les ♪
  17.      dobovína  -e ž (í) star. hrastov les: miza iz dobovine ♪
  18.      dóbovje  -a s (ọ̑) star. hrastov gozd: gosto dobovje ♪
  19.      dobráva  -e ž (ȃ) knjiž. valovit ravninski svet, deloma porasel z drevjem: živina se pase na dobravi; po dobravah je nabiral lešnike; v dobravi se oglaša kukavica; cvetoča, hrastova, z bukovino porasla dobrava; pesn. mračna, tiha dobrava ♪
  20.      dobrávski  -a -o (ȃ) pridevnik od dobrava: dobravske trate ♪
  21.      dobrčàv  -áva -o prid. (ȁ á) nanašajoč se na dobrce: dobrčav otrok / dobrčav izpuščaj ♪
  22.      dobríkav  -a -o prid. (í) ki se (rad) dobrika: dobrikav človek / govoriti sladke, dobrikave besede dobríkavo prisl.: dobrikavo ji je pogledal v oči ♪
  23.      dobríkavost  -i ž (í) lastnost dobrikavega človeka: njena dobrikavost mu že preseda ♪
  24.      dobrolétovina  in dobroletovína -e ž (ẹ̄; í) nar. dobrovita: posekati dobroletovino ♪
  25.      dobrotljív  -a -o prid., dobrotljívejši (ȋ í) ki (rad) izkazuje, deli dobrote: dobrotljiv človek; prizadeva si, da bi bil dobrotljiv ♪

   6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA