Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (62.261-62.285)


  1.      poliomielítičen  -čna -o (í) pridevnik od poliomielitis: poliomielitični virusi ♪
  2.      poliomielítis  -a m (ȋ) med. virusna bolezen, navadno z ohromitvami; otroška paraliza: preboleti poliomielitis; cepljenje proti poliomielitisu ♪
  3.      políp  -a m (ȋ) 1. zool. ožigalkar z vrečastim telesom in lovkami, pritrjen na podlago: polipi in meduze; bolezen objema kakor polip vse njegovo življenje 2. med. okrogel pecljat izrastek na sluznici: operirati polipe v nosu ♪
  4.      polípen  -pna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na polipe: polipna oblika / polipni brst tvorba na telesu polipa, iz katere se razvije nov polip; polipna generacija nespolni rod ožigalkarjev ♪
  5.      polipeptíd  -a m (ȋ) biol., kem. organska spojina iz več kot desetih aminokislin ♪
  6.      polípski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na polipe: polipske lovke / ekspr. polipski prijem ♪
  7.      políptih  tudi políptihon -a m (ȋ) um. krilni oltar z več gibljivimi stranskimi deli: ohranjen je le del poliptiha ♪
  8.      polír  -ja m (í) žarg. delovodja: delal je kot polir ♪
  9.      políranje  -a s (ȋ) glagolnik od polirati: poliranje lesa; naprava za poliranje ♪
  10.      polírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. les. z glajenjem in nanašanjem zaščitnih sredstev delati površino gladko, bleščečo, z izrazito teksturo: polirati les / polirati pohištvo 2. teh. s finim brušenjem, glajenjem delati površino zelo gladko: polirati kovino / polirati ročaj políran -a -o: obrisati polirano površino ♪
  11.      polírec  -rca m (ȋ) delavec, ki polira: zaposliti več polircev / polirec kovin ♪
  12.      políren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na poliranje: polirni postopek / polirni stroj; polirna pasta mehko, mazavo brusilno sredstvo ♪
  13.      poliritmíja  -e ž (ȋ) muz. nastopanje dveh ali več različnih ritmov hkrati ♪
  14.      polírnica  -e ž (ȋ) obrat za poliranje: nesreča v polirnici ♪
  15.      pólis  -a m (ọ̑) pri starih Grkih država, katere jedro je eno samo mesto: atenski polis ♪
  16.      polisaharíd  -a m (ȋ) kem. ogljikov hidrat, sestavljen iz večjega števila molekul monosaharida ♪
  17.      polisíndeton  -a m (ȋ) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom; mnogovezje: polisindeton in asindeton ♪
  18.      polístati  -am dov. (ȋ) krajši čas listati: polistati po prazni beležnici // na hitro, ne strnjeno prebrati, obračajoč liste: rad je polistal po novih knjigah, revijah / malo je polistal in že je našel zaželeni odlomek ♪
  19.      polistirén  -a m (ẹ̑) kem. s polimerizacijo stirena nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za zvočno, toplotno in električno izolacijo ♪
  20.      polišinél  -a m (ẹ̑) zastar. burkež, pavliha: nosljal in skakljal je kakor polišinel ♪
  21.      polítbiró  -ja m (ȋ-ọ̑) kratica, v nekaterih komunističnih partijah politični biro: član politbiroja; dejavnost politbiroja / do 1952 politbiro centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije ♪
  22.      polítdelegát  -a m (ȋ-ȃ) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delegat: politdelegat in politkomisar ♪
  23.      politéhničen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž., redko tehniški, tehničen: politehnični inštitut ♦ ped. politehnični princip povezovanje teoretičnega znanja s spoznavanjem osnov tehnike ♪
  24.      politéhnik  -a m (ẹ́) v nekaterih deželah slušatelj višje ali visoke šole za tehnične vede: politehniki drugega letnika / diplomirani politehnik ♪
  25.      politéhnika  -e ž (ẹ́) 1. v nekaterih deželah višja ali visoka šola za tehnične vede: vpisati se na politehniko; študent politehnike 2. knjiž., redko tehnične vede, tehnika: osnove politehnike ♪

   62.136 62.161 62.186 62.211 62.236 62.261 62.286 62.311 62.336 62.361  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA