Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (6.201-6.225)



  1.      devónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na devon: devonski skladi / devonske rastline
  2.      devóten  in devôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. pretirano vdan nadrejenim; klečeplazen, hlapčevski: ni maral devotnih ljudi / devotno vedenje devótno in devôtno prisl.: devotno pozdravljati
  3.      devótnost  in devôtnost -i ž (ọ̑; ó) knjiž. pretirana vdanost nadrejenim; klečeplaznost, hlapčevstvo: odbijajoča devotnost
  4.      devtêrij  -a m (é) kem. stabilni težki izotop vodika, težki vodik: jedro devterija; odkritje devterija
  5.      devterón  -a m (ọ̑) fiz. jedro devterija, zgrajeno iz protona in nevtrona
  6.      dezaktivírati  -am dov. in nedov. () spraviti iz dejavnosti, napraviti neaktivno: dezaktivirati neeksplodirane letalske bombe / dezaktivirati mladino; člani organizacije so se dezaktivirali
  7.      dezavuírati  -am dov. in nedov. () knjiž. ovreči pravilnost, resničnost česa, ne priznati česa: resničnost je dezavuirala njegove trditve; nova vlada je dezavuirala prejšnjo politiko / zdravnik je dezavuiral svojega kolego / poslanci so dezavuirali ministra odrekli so mu politično podporo
  8.      dezertêrstvo  -a s () pojav dezertiranja: na fronti se je širilo dezerterstvo; boriti se proti dezerterstvu // pobeg od vojakov ali iz boja: dezerterstvo so kaznovali s smrtjo; trikratno dezerterstvo; pren. narodno dezerterstvo
  9.      dezinvestírati  -am dov. in nedov. () publ. nesorazmerno zmanjšati, odtegniti investicije: s pretiranim investiranjem v gospodarstvu v nekem smislu dezinvestiramo družbene službe
  10.      deželánstvo  tudi deželjánstvo -a s () zgod. 1. članstvo, pravice članov deželnih stanov: podelili so mu deželanstvo vojvodine Kranjske / imeti deželanstvo 2. deželni stanovi: cesar je sredstva za vojaške potrebe zahteval od deželanstva
  11.      dežêlnostanóvski  -a -o prid. (ē-ọ̄) nanašajoč se na deželne stanove: deželnostanovski odbor / deželnostanovske posesti
  12.      deževánje  -a [dǝž] s () glagolnik od deževati: pot je bila vsa razmočena od dolgega, pogostnega deževanja
  13.      deževáti  -újem [dǝž] nedov.) nav. 3. os. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj: zunaj dežuje; počakaj, da neha deževati; neprenehoma dežuje; če bo pravi čas deževalo, bo dobra letina / dežuje z vetrom 2. ekspr. v veliki količini padati, razsipavati se: cvetje je deževalo z oken na ulico; granate, krogle dežujejo na sovražnika; star. kamenja je kar deževalo / na nesrečnika so deževale brce in udarci; pren. prošnje so deževale; od vseh strani kar dežujejo vabila, vprašanja
  14.      dežéven  -vna -o [dǝž] prid. (ẹ́) nanašajoč se na dež, deževanje: deževen dan; deževna doba, deževno vreme / deževna pokrajina / deževni oblak; deževne kaplje dežévno prisl., v povedni rabi: deževno je
  15.      dežévje  -a [dǝž] s (ẹ̑) dolgo časa trajajoč ali ponavljajoč se dež: jesensko deževje; monsunsko deževje; ob deževjih se suhe struge spremenijo v hudournike / deževja so izprala in odnesla zemljo
  16.      dežévnat  -a -o [dǝž] prid. (ẹ̑) deževen: deževnato jesensko vreme
  17.      dežévnica  -e [dǝž] ž (ẹ̄) 1. voda, zbrana, prestrežena ob dežju: prati v deževnici; po poti je tekla kalna deževnica / naloviti, nabrati deževnico 2. star. deževnik: na trnek je nataknil deževnico
  18.      dežévnik  -a [dǝž] m (ẹ̄) 1. črvu podobna členasta žival, ki živi v zemlji in ob dežju prileze na dan: po razmočeni poti lezejo deževniki 2. nav. mn., zool. vodne ptice golobje velikosti, ki imajo samo po tri prste na nogah, Charadriidae: z mrakom se je dvignila jata deževnikov in odletela v tople kraje
  19.      dežévnost  -i [dǝž] ž (ẹ́) značilnost deževnega: deževnost jeseni
  20.      dèžjev  -a -o in dežjèv -éva -o [dǝž] (ǝ̄; ẹ́) pridevnik od dež: dežjeva mokrota
  21.      déžmanstvo  -a s (ẹ̑) slabš. kar je značilno za ravnanje politika Dežmana: smešil je dežmanstvo in odpadništvo
  22.      dežúrstvo  -a s () služba dežurnega: med prazniki so uvedli dežurstvo; zamenjati koga pri dežurstvu; izredno dežurstvo / razpored dežurstev
  23.      diamántov  -a -o (ā) pridevnik od diamant: diamantov lesk, sijaj
  24.      díaobjektív  -a m (-) fot. objektiv za projiciranje diapozitivov na diaprojektorju, včasih tudi na kinoprojektorju
  25.      diapozitív  -a m () fot. pozitivna fotografska slika na filmu ali steklu, ki jo je mogoče projicirati: predvajati diapozitive; barvni diapozitivi; šola ima bogato zbirko diapozitivov; predavanje z diapozitivi

   6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA