Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (60.386-60.410)


  1.      písta  -e ž (ȋ) publ. 1. pristajalna, vzletna steza: letala so drugo za drugim vzletala s piste; asfaltirana, betonska pista 2. tekmovalna steza: avtomobil je zletel z mokre piste ♪
  2.      pistácija  -e ž (á) nestrok. sredozemsko drevo ali grm s pernatimi listi in koščičastimi plodovi, strok. rujevina: na pobočju rastejo oljke in pistacije ♦ gastr. jedrce gojene vrste te rastline, ki se uporablja pri pripravljanju različnih sladic ♪
  3.      pisún  -a m (ȗ) slabš. pisatelj, pisec: pisuni po tujih časopisih so blatili našo ureditev; ne verjemi vsakemu pisunu in čvekaču; buržoazni, predrzni pisuni // slab, nekvaliteten pisatelj, pisec: novelo je napisal neki zakotni pisun ♪
  4.      pisúnček  -čka m (ȗ) manjšalnica od pisun: letak je sestavil neki italijanski pisunček / novelica ostarelega pisunčka ♪
  5.      pisúniti  -im nedov. (ú ȗ) slabš. pisati, sestavljati: spet pisuni proti nam // slabo, nekvalitetno pisati: nekaj pisuni o umetnosti / ali še zmeraj pisuni ♪
  6.      pisúnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na pisune: sovražil je vso to pisunsko drhal / pisunska dela ♪
  7.      píš  -a m (ȋ) kratkotrajen, navadno oster, močen veter: piš nastane, poneha, utihne; jesenski, večerni piš; lahen, ekspr. leden piš; kakor piš je šla novica od hiše do hiše / smreke so se zibale v pišu // pihanje: piš burje, vetra; pren., ekspr. piš kuge ♪
  8.      piščál  -i [au̯] ž (ȃ) 1. preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha: piščal piska; delati, rezljati piščali; igrati na piščal; koščena, vrbova piščal; glas pastirske piščali // temu podobna signalna priprava: parna piščal lokomotive 2. muz. vsak od delov orgel, v katerem nastaja ton: vgraditi v orgle novo piščal / jezična ki ima jeziček, ustnična piščal ki ima ustnico / orgelske piščali 3. anat. kost na notranji strani goleni; golenica: piščal in mečnica ♪
  9.      piščálen  -lna -o (ȃ) pridevnik od piščal: kakovost piščalnega zvena ♪
  10.      piščálka  -e [u̯k] ž (ȃ) preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha: piščalka piska; delati, rezljati piščalke; piskati na piščalko; s piščalko klicati srnjaka; lesena, lončena piščalka; piščalke iz vrbovih mladik; piščalka na tri luknje // temu podobna signalna priprava: dati znak s piščalko / miličniška, železničarska piščalka / opozorilna, svarilna piščalka ◊ muz. intonančna piščalka; šport. sodniška piščalka ♪
  11.      piščánček  -čka m (á) manjšalnica od piščanec: piščančki čivkajo; tiščali so se k njej kakor piščančki h koklji // ekspr. otrok, zlasti majhen: naš piščanček že hodi ♪
  12.      piščánčji  -a -e prid. (á) nanašajoč se na piščance: piščančje meso / piščančja valilnica / piščančja obara ♪
  13.      piščánec  -nca m (á) kokošji mladič: piščanci glasno čivkajo; koklja vali, vodi piščance; ukvarjati se z vzrejo piščancev / enodnevni piščanci / jesti piščance / ocvrti, pečeni piščanec ♪
  14.      piščáti  -ím nedov. (á í) lov. v stiski ali strahu se oglašati: veverica pišči ♪
  15.      píšče  -ta stil. piščè -éta s (ȋ; ȅ ẹ́) kokošji mladič, zlasti mlajši, manjši: koklja kliče, vali, vodi piščeta; kragulj je odnesel pišče; zbiral jih je kakor koklja piščeta / pojedel je pol piščeta piščanca ∙ ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo // mladič nekaterih ptičev: labodja piščeta; piščeta prepelice // ekspr. droben, majhen človek, navadno otrok: takrat si bila še pravo pišče / kot nagovor kaj boš ti, pišče, proti njemu ♪
  16.      píšček  -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od pišče: drobne glavice piščkov; rumen kot pišček / kar molči, ti pišček ♪
  17.      píščule  -čul ž mn. (ȋ) nar. primorsko kratke ozke ribiške hlače: starček v piščulah ♪
  18.      píška  -e ž (ȋ) nav. ekspr. piščanec, mlada kokoš: piška je znesla jajce; piške enega gnezda / pečena piška ∙ nar. klicati piške kokoši // ljubk. droben človek, navadno ženska: naša piška je doma / kot nagovor pridi k meni, piška zlata ♪
  19.      piškót  -a m (ọ̑) ploščato pecivo različne oblike iz nekvašenega testa: jesti, kupiti, peči piškote; ponudili so jim čaj in piškote ♦ gastr. otroški piškoti iz biskvitnega testa v obliki osmice ♪
  20.      piškótek  -tka m (ọ̑) ekspr. piškot: ni ga razvajala s piškotki ♪
  21.      piškúr  -ja m (ú) vodni zajedavec, ki se hrani z izsesavanjem rib: loviti piškurje ♦ zool. piškurji obloustke kačastega telesa s hrbtno in repno plavutjo, Petromyzonidae; potočni piškur; rečni piškur ♪
  22.      pištóla  -e ž (ọ̑) 1. lahko ročno orožje s kratko cevjo: namazati, očistiti pištolo; potegniti pištolo iz žepa; streljati s pištolo; tok za pištolo / avtomatska pištola; damska, vojaška pištola; podvodna pištola / strašilna pištola s slepimi naboji brez krogle 2. teh. pištoli podobna priprava, navadno na stisnjen zrak: barvati, nanašati s pištolo; lakirna pištola; varilna pištola varilnik; pištola za brizganje ◊ voj. pištola lahko ročno orožje s kratko cevjo, pri katerem so naboji spravljeni v okviru, ki se vstavi v ročaj; mavzer pištola; signalna pištola za izstreljevanje posebnih svetilnih nabojev za sporazumevanje, osvetljevanje, označevanje ♪
  23.      pištólar  -ja m (ọ̑) žarg., šport. športnik, ki goji streljanje s pištolo: tekmovanje pištolarjev ♪
  24.      pištólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pištolo: pištolna cev / pištolni naboji ♪
  25.      pištólica  -e ž (ọ̑) 1. nav. ekspr. manjšalnica od pištola: kupil si je pištolico in naboje / otroška pištolica 2. žarg., gost. steklenička za žganje, ki drži navadno pol decilitra: pred vsakim pri mizi sta stali že dve prazni pištolici 3. ekspr. kdor se (rad) razburi, razjezi: kako se je razburil, ta pištolica ♪

   60.261 60.286 60.311 60.336 60.361 60.386 60.411 60.436 60.461 60.486  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA