Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (60.311-60.335)


  1.      pirátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pirate ali piratstvo: piratske ladje / vsi so obsojali njegovo piratsko dejanje / piratski napadi v zraku / piratski radijski oddajnik; piratska radijska postaja ♪
  2.      piré  -ja m (ẹ̑) gosta jed iz pretlačenega krompirja, sadja, zelenjave, kaša: hranili so ga samo s pirejem / grahov, krompirjev, paradižnikov pire ♦ gastr. sadni pire sadna kaša; neskl. pril.: pire krompir krompirjev pire ♪
  3.      píren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pir: pirni darovi / pirna postelja poročna postelja ♪
  4.      pírh  -a m (í) v krščanskem okolju pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč: pisani, rdeči pirhi; rdeč kot pirh ∙ nar. dati, dobiti za pirhe v dar za veliko noč ♦ etn. sekati pirhe metati v pirhe kovance z namenom, da se zapičijo vanje ♪
  5.      pírhast  -a -o prid. (í) ekspr. po barvi podoben (rdečemu) pirhu: otrok s pirhastimi lici ∙ nar. pirhaste krave rdeče lisaste ♪
  6.      pirít  -a m (ȋ) min. rudnina kubični železov sulfid, železov kršec: pridobivanje žveplene kisline iz pirita ♪
  7.      pírnica  -e ž (ȋ) bot. rastlina z dolgimi, razraslimi korenikami in cveti v klasih, Agropyrum: med koruzo je rasla pirnica / plazeča pirnica ♪
  8.      piro...  ali píro... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na ogenj: piroforen, pirohidroliza, pirometer, pirotehnika ♪
  9.      piróg  -a m (ọ̑) zlasti v ruskem okolju pecivo iz kvašenega ali maslenega testa z različnimi nadevi: k čaju so ponudili sladke piroge; pirogi z mesom, ribami, zeljem; pirogi s sirom ♪
  10.      piróga  -e ž (ọ̄) zlasti v azijskem in južnoameriškem okolju preprost čoln iz enega debla: potovati s pirogo; piroga z razpetimi jadri ♪
  11.      piroksén  -a m (ẹ̑) min. rudnina nitasti kalcijev, magnezijev, železov silikat: pirokseni in amfiboli / glinični piroksen ♪
  12.      piroluzít  -a m (ȋ) min. rudnina manganov dioksid, rjavi manganovec ♪
  13.      piromán  -a m (ȃ) kdor je bolezensko nagnjen k požiganju: ugotovili so, da je požigalec piroman ♪
  14.      pirométer  -tra m (ẹ̄) teh. naprava za merjenje visokih temperatur teles na osnovi svetlobe, ki jo sevajo: meriti s pirometrom ♪
  15.      pirotéhničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pirotehniko: pirotehnična sredstva / pirotehnični učinek / pirotehnični oddelek pirotehniški ♪
  16.      pirotéhnik  -a m (ẹ́) strokovnjak za pirotehniko: za nasvet so vprašali pirotehnike / filmski pirotehniki ♪
  17.      pirotéhnika  -e ž (ẹ́) veda o izdelavi in uporabi eksplozivnih in vnetljivih snovi: razvoj pirotehnike // uporaba takih snovi: snemati film tudi s pirotehniko / v tem filmu je veliko pirotehnike ♪
  18.      pirotéhniški  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pirotehniko: pirotehniški oddelek / pirotehniška sredstva pirotehnična ♪
  19.      pirotín  -a m (ȋ) min. rudnina železov sulfid, magnetni kršec ♪
  20.      pírotski  -a -o prid. (ȋ) tekst., v zvezi pirotska preproga tkana preproga z geometričnimi vzorci: najbolj ji je ugajala temno rdeča pirotska preproga ♪
  21.      piróžek  tudi pírožek -žka m (ọ̑; ȋ) manjšalnica od pirog: speči pirožke; pirožki z mesnim nadevom ♪
  22.      piruéta  -e ž (ẹ̑) šport. lik umetnostnega drsanja, pri katerem se drsalec vrti na eni ali obeh nogah: drsalec je končal svoj tekmovalni program z zelo hitro pirueto / nizka na skrčeni, visoka pirueta na iztegnjeni nogi ♦ kor. plesni gib, pri katerem se plesalec vrti na eni nogi // knjiž. obrat sploh: naredila je pirueto na peti in odšla iz sobe; pren. z raznimi političnimi piruetami se je povzpel na visok položaj ♪
  23.      pisáč  -a m (á) 1. nekdaj nižji pisarniški uslužbenec; pisar: ponudili so mu mesto pisača; sodnik in pisači // slabš. uradnik, uslužbenec sploh: mislil je, da sem kak advokatski pisač; birokratski pisači 2. slabš. pisatelj, pisec: naši pisači / navaden pisač je, ne pa pisatelj ♪
  24.      pisálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) star. pisatelj, pisec: anonimni pisalec pisem / mladi slovenski pisalci; pisalec pravljic, zgodb ∙ zastar. sodni pisalec pisar ♪
  25.      pisálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pisanje: pisalni pribor; pisalne potrebščine / bralne in pisalne vaje / pisalni stroj; pisalna miza ♦ papir. pisalni papir brezlesni papir za pisanje, navadno beljen ♪

   60.186 60.211 60.236 60.261 60.286 60.311 60.336 60.361 60.386 60.411  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA