Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (59.336-59.360)


  1.      párniček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od parnik: voziti se s parničkom; rečni parniček ♪
  2.      párnik  -a m (ȃ) 1. ladja na parni pogon: jadrnice in parniki / parnik na kolesa 2. velika ladja sploh: parnik odplove iz pristanišča; peljati se s parnikom; kljun parnika / čezoceanski, rečni parnik; tovorni, trgovski parnik ♪
  3.      párniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na parnik: parniška sirena / parniška zveza z otoki ♪
  4.      parnopérnat  -a -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi parnopernati list pernati list, pri katerem se listno vreteno konča s konico ali vitico ♪
  5.      paro...  prvi del zloženk nanašajoč se na paro: parojem, paroploven, parovod ♪
  6.      paróbek  -bka m (ọ̑) 1. po podiranju drevja preostali del debla; štor: iz parobkov so pognale mladike; zasaditi sekiro v parobek; sedeti na parobku 2. knjiž. rob, obrobje (gozda): priti na parobek / parobek gozda ♪
  7.      parodíja  -e ž (ȋ) 1. lit. delo, ki na posmehljiv, porogljiv način posnema zlasti vsebino drugega, resnega dela: napisati, objaviti parodijo; Robova parodija Jurčičevega Desetega brata; parodija na Prešernove verze 2. knjiž. posmehljivo, porogljivo posnemanje, oponašanje: tak stil je postal parodija samega sebe; humor brez parodije ♪
  8.      parodírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. posmehljivo, porogljivo posnemati, oponašati: parodirati govornika / epizoda parodira vse probleme glavnega junaka v romanu ♪
  9.      parodíst  -a m (ȋ) knjiž. kdor parodira: pri opisovanju vsakdanjih dogodkov je bil dober parodist ♦ lit. pisec parodij ♪
  10.      parodontóza  -e ž (ọ̑) med. kronična bolezen dlesni, ki povzroča izpadanje zob ♪
  11.      pároh  -a m (ȃ) v pravoslavni cerkvi predstojnik župnije ♪
  12.      paroksízem  -zma m (ȋ) knjiž. višek, vrh: ta želja je dosegla paroksizem / stopnjevati do paroksizma // s prilastkom napad, izbruh: paroksizem jeze, smeha / kričati v histeričnem paroksizmu ♦ med. nagel, razmeroma silovit nastop določenih bolezenskih znakov, napad ♪
  13.      paróla  -e ž (ọ̑) kratko izražena programska misel; geslo: parola mednarodnega delavskega gibanja je: Proletarci vseh dežel, združite se; mladinci so pisali parole po zidovih; borbene, politične parole; reklamne parole; volilne parole; parole delavskih strank / povsod so bile parole, ki so naznanjale, da bodo zgradili cesto do roka napisi // nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: izvedeti parolo; stražarju je moral povedati parolo ♪
  14.      parólarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na parolarstvo: parolarski konec pesmi / parolarski aktivizem ♪
  15.      pároma  prisl. (ā) knjiž. po dva in dva, v parih: dokler jih je učitelj gledal, so dečki hodili paroma / stražniki stražijo paroma / kosti v telesu so večinoma paroma razvrščene parno ♪
  16.      paroním  -a m (ȋ) lingv. beseda, besedna zveza, ki je pisno ali glasovno enaka ali podobna kaki drugi pomensko različni besedi, besedni zvezi: zamenjevati paronima opravičiti in upravičiti ♪
  17.      párožek  -žka m (á) lov. izrastek na rogu: srnjaku je zrasel nov parožek ♪
  18.      párožnica  in paróžnica -e ž (á; ọ̑) bot. preslici podobna zelena alga, ki raste v čistih stoječih vodah, Chara ♪
  19.      párt  -a m (ȃ) muz. posamezni vokalni ali instrumentalni del večglasne skladbe: igrati klavirski, violinski part; peti basovski part // notni zapis takega dela: izdati partituro in parte ♪
  20.      párta  -e ž (ȃ) etn. okrasni trak za okoli glave zlasti belokranjske ljudske noše deklet: nevesta je imela na čelu široko parto; parta z vezenino ♪
  21.      párte  m neskl., tudi párte -ja (ȃ) pog. obvestilo o smrti koga, navadno tiskano; osmrtnica: dati parte v časopis; vsak dan pregleda vse parte; velik parte ♪
  22.      párte  párt ž mn. (ȃ) pog. obvestilo o smrti koga, navadno tiskano; osmrtnica: dati parte v časopis; prebrati parte; velike parte ♪
  23.      pártenogenétski  -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) nanašajoč se na partenogenezo: partenogenetsko razmnoževanje ♪
  24.      pártenogenéza  -e ž (ȃ-ẹ̑) biol. razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; deviška ploditev, jalorodnost ♪
  25.      partêr  -ja m (ȇ) 1. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču: parter ima dvajset vrst sedežev; sedeti v parterju / pog. dobil je parter parterni sedež / ekspr. parter je navdušeno ploskal ljudje v parterju 2. knjiž., redko pritličje: stanovati v parterju 3. šport. s posebno preprogo prekrita tla za telovadbo na tleh: tekmovalci so vadili na parterju / bradlja, krogi in parter ♪

   59.211 59.236 59.261 59.286 59.311 59.336 59.361 59.386 59.411 59.436  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA