Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (57.461-57.485)


  1.      omamílo  -a s (í) sredstvo, ki povzroča omamo: ta plin je nevarno omamilo / redko nekatere tablete so močno omamilo mamilo ♦ med. inhalacijsko omamilo inhalacijski narkotik ♪
  2.      omamíti  in omámiti -im, in omámiti -im dov. (ȋ á; á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se kdo manj ali sploh ne zaveda samega sebe, svojih dejanj: omamiti človeka s plinom, udarcem / omamiti čebele z dimom / ekspr. groza mu je omamila čute 2. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti: glasba in ples sta ga omamila, da je pozabil na težave; omamiti se z mamilom 3. knjiž. olajšati, omiliti: omamiti bolečino 4. med. narkotizirati: omamiti bolnika z injekcijo ● ekspr. knjiga ga je čisto omamila prevzela, navdušila; knjiž. te besede so mu omamile vest povzročile, da se je manj zavedal svoje krivde omámljen -a -o: ni mrtev, samo omamljen je; omamljen od mamil, petja ♪
  3.      omámljati  -am nedov. (á) 1. delati, povzročati, da se kdo manj ali sploh ne zaveda samega sebe, svojih dejanj: omamljati koga s plinom, strupom / omamljati živali 2. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti: omamljati koga z govorjenjem, smehom; omamljati se z mamili ∙ ekspr. čudovite umetnine so omamljale obiskovalce prevzemale, navduševale omamljajóč -a -e: omamljajoče dišave ♪
  4.      omámljenec  -nca m (ȃ) kdor je omamljen: blodnje omamljenca / omamljenec se je zavedel ♪
  5.      omámljenost  -i ž (ȃ) stanje omamljenega človeka: omamljenost od plina; storiti kaj v omamljenosti / ljubezenska omamljenost ♪
  6.      óman  -a m (ọ̑) bot. rastlina z navadno nedeljenimi listi in rumenimi cveti v koških, Inula: dišeče korenine omana / veliki oman ♪
  7.      omára  -e ž (ȃ) večji kos pohištva, ki se odpira na sprednji strani, za shranjevanje oblek ali drugih stvari: odpreti, zakleniti omaro; spraviti obleko, perilo v omaro; omara iz orehovega lesa; ključ od omare / dvokrilna omara; knjižna omara; kombinirana omara sestavljena iz delov, od katerih se eni zapirajo, drugi so odprti; tridelna ali trodelna omara s tremi (vratnimi) krili; zidna omara navadno manjša omara v zidni vdolbini // v kmečkem okolju nizka omara s policami za shranjevanje jedil: latvico mleka je postavila v omaro // s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: denar in dokumente je imel shranjene v železni omari / hladilna omara hladilnik, velik kot omara; zamrzovalna omara omari podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi ◊ arhit. vzidana omara z obdelano prednjo stranjo, pritrjena v niši; elektr. stikalna omara s stikalnimi aparati; muz. orgelska omara ohišje orgel; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja ♪
  8.      omárast  -a -o prid. (ȃ) knjiž., redko po obliki podoben omari: sanjalo se mu je, da so po zraku vozila omarasta letala ♦ obrt. omarasto pohištvo ♪
  9.      omáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na omaro: ogledalo na omarnih vratih ♦ gled. omarni oder lutkovni oder iz treh sten z odprtino za igranje v sprednji steni ♪
  10.      omárica  -e ž (ȃ) manjšalnica od omara: a) odkleniti omarico; nizka, ozka omarica / garderobna omarica; nočna, knjiž. posteljna omarica nizka omarica ob zglavju postelje; viseča omarica ki se pritrdi na steno; omarica za čevlje, prvo pomoč b) omarica s števci in varovalkami / hidrantna omarica z vodovodno pipo in cevmi za gašenje požarov, nameščena v zidu večjih stavb ● knjiž. glasbena omarica glasbeni avtomat ◊ agr. grelna omarica termostat; elektr. kabelska omarica za povezavo in prevezavo kabla z drugimi vodniki; rad. zvočna omarica zabojčku podobna naprava z zvočnikom, zvočniki ♪
  11.      omáričen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na omarico: omarični ključ / omarični elementi ♦ arhit. omarično okno okno s širokim okvirom z zunanjimi in notranjimi krili ♪
  12.      omaríja  -e ž (ȋ) nar. gorenjsko zvonjenje zvečer v čast Mariji; avemarija: ob omariji so morali biti otroci doma / omarijo zvoni ♪
  13.      omastíti  -ím dov., omástil (ȋ í) knjiž. 1. namastiti, namazati: omastiti pekač; omastiti vrv 2. pomastiti, zamastiti: omastil je časopis; pri jedi si je omastil brke omastíti se redko s slastjo pojesti kaj dobrega, navadno meso; pomastiti se: omastil se je s pečenko ● ekspr. boji se, da bi se ob svinini preveč omastila zredila omaščèn -êna -o: omaščena brada, obleka ♪
  14.      omázati  omážem dov., omázala in omazála (á ȃ) 1. knjiž., redko namazati, premazati: omazati steno z bitumenom, ilovico 2. star. umazati: ne prijemajte predmetov, da jih ne omažete / omazati komu čast ♪
  15.      ombrométer  -tra m (ẹ̄) meteor. dežemer: vremenska hišica z ombrometrom ♪
  16.      omečíti  -ím in oméčiti -im dov., oméči tudi omêči; oméčil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) omehčati: njegove solze so jo omečile; ni se dal omečiti; ekspr. njen jok bi še kamen omečil / guba nad obrvmi se mu je omečila ♪
  17.      omedíti  -ím dov., omédil (ȋ í) povzročiti, da postane kaj medno, mehko: omediti sadje; te hruške se hitro omedijo; pren., ekspr. omedil se je in prišel ♪
  18.      omedlélost  -i [med in mǝd] ž (ẹ́) knjiž., redko omedlevica: lotevala se jih je omedlelost ♪
  19.      omedléti  -ím [med in mǝd] dov., tudi omedlì (ẹ́ í) 1. priti v stanje brez zavesti, zavedanja: omedleti od bolečine, strahu 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezda na nebu je omedlela in ugasnila ● zastar. fotografije so že precej omedlele obledele omedlèl in omedlél -éla -o: našli so jo omedlelo ♪
  20.      ómega  -e ž, tudi neskl. (ọ̑) zadnja črka grške abecede: alfa in omega [ω] ● ekspr. Shakespeare je zanj alfa in omega samo Shakespeara ceni, občuduje; ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran ♪
  21.      omegléti  -ím [mǝg] dov., omeglì in omègli (ẹ́ í) knjiž. postati nejasen, moten: zrak je omeglel od dima omeglèl in omeglél -éla -o: omeglela okna; od vina omeglele oči ♪
  22.      omeglíti  -ím [mǝg] dov., omeglì in omègli; omèglil (ȋ í) narediti kaj nejasno, motno: dim je omeglil ozračje / solze so ji omeglile oči ∙ knjiž. strah ji je omeglil razsodnost povzročil, da ni mogla razsodno misliti omeglíti se postati meglen: nenadoma se je obzorje omeglilo omegljèn -êna -o: omegljen pogled ♪
  23.      omehčáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj mehko, mehkejše: milnica je brado omehčala; omehčati kožo / posušeno sadje omehčati v sladki vodi 2. ekspr. povzročiti, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: omehčati koga; z lepo besedo je omehčal njeno srce; ni se dala omehčati; po dolgih prošnjah, nazadnje se je le omehčal in plačal / bolečine so omehčale njegovo voljo naredile jo manj izrazito, močno ◊ kem. omehčati vodo odstraniti iz nje kalcijeve in magnezijeve soli omehčáti se ekspr. postati manj strog, bolj mil: glas se mu je nenadoma omehčal; poteze na obrazu so se omehčale ● ekspr. vozli na vrvi se še niso omehčali se še niso zrahljali omehčán -a -o: spregovoril je z omehčanim glasom; omehčana voda ∙ sneg je bil že nekoliko omehčan se je udiral, vdajal; ekspr. po polnoči so bili že precej omehčani v nogah so bili negotovi v hoji zaradi vinjenosti ♪
  24.      omehkúžiti  -im dov. (ú ȗ) star. pomehkužiti: udobno življenje človeka omehkuži; v toplem hlevu se živina omehkuži omehkúžen -a -o: omehkuženi ljudje ♪
  25.      omehúriti se  -im se dov. (ú ȗ) knjiž. pokriti se z mehurji: koža opečenca se je omehurila omehúrjen -a -o: omehurjen od kopriv ♪

   57.336 57.361 57.386 57.411 57.436 57.461 57.486 57.511 57.536 57.561  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA