Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (57.161-57.185)


  1.      oklépiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) obdati z (zaščitnim) ovojem, oklepom: oklepiti telefonsko žico oklépljen -a -o: oklepljeno vozilo; žival je oklepljena z roženimi ploščami ♪
  2.      oklépnica  -e ž (ẹ̑) voj. oklepna ladja: graditi oklepnico; oklepnice in letalonosilke ◊ zool. oklepnice izumrle obloustke iz starejšega paleozoika, pokrite s koščenimi ploščami, Ostracodermi ♪
  3.      oklépnik  -a m (ẹ̑) 1. oklepno vozilo: pripeljal se je z oklepnikom; težki oklepniki 2. nekdaj vojak z oklepom: srednjeveški vitez oklepnik / mimo so jezdili oklepniki kirasirji ♪
  4.      oklesáti  okléšem dov., oklêši oklešíte; oklêsal (á ẹ́) 1. z dletom obdelati kamen: lepo oklesati / oklesati marmor // nekoliko obtolči: oklesati počrnele stene 2. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: tekst je treba še jezikovno oklesati oklesán -a -o: oklesan kamen ♪
  5.      okléstiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 1. s sekiro odstraniti (drevesu) veje: smreko je oklestil samo pri tleh; oklestiti in obeliti / oklestiti veje // pog. zelo skrajšati, skrčiti: stavek je tako oklestil, da je postal skoraj nerazumljiv; oklestiti tekst 2. ekspr. z močnim padanjem povzročiti škodo: toča je oklestila sadno drevje, vinograd 3. ekspr. natepsti, pretepsti: dobro sem ga oklestil okléščen -a -o: okleščene veje; okleščeno deblo, drevje ♪
  6.      okléšček  -čka m (ẹ̑) okleščen kos veje ali tanjšega debla: vrgla mu je oklešček pod noge; udaril ga je z okleščkom / okrog posekane smreke ležijo okleščki ♪
  7.      okléščenec  -nca m (ẹ̄) ekspr. okleščeno drevo: na tleh je ležalo več okleščencev ♪
  8.      oklíc  -a m (ȋ) 1. uradno obvestilo javnosti o kakem dejstvu ali nameravanem uradnem dejanju: izdati oklic; objaviti oklic v uradnem listu / dražbeni oklic uradno obvestilo o nameravani dražbi; uradni oklic; oklic dedičem 2. pri cerkveni poroki obvestilo o nameravani poroki koga, ki se prebere v cerkvi navadno tri zapovrstne nedelje: naročiti, oskrbeti oklice; prvi oklic 3. glagolnik od oklicati: opraviti oklic / pri oklicu so se vsi ozrli vanj / dati na oklic; biti na oklicu, na oklicih ♪
  9.      oklícanec  -nca m (ȋ) pri cerkveni poroki kdor je oklican: število oklicancev ♪
  10.      oklícati  oklíčem dov., oklícala in oklicála (í ȋ) 1. razglasiti: oklicati republiko / oklicali so ga za vladarja / oklical je po vsej deželi, da bo dal zmagovalcu lepo nagrado 2. nekdaj javno prebrati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je oklical, da bo odprta grajska kašča; oklicati pri cerkvi 3. pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga: v nedeljo so ju prvič oklicali / oklicati enkrat za trikrat prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri oklícan -a -o: prodaja posestva je že oklicana; v nedeljo bosta oklicana ♪
  11.      oklíkniti  -em dov. (í ȋ) knjiž. ogovoriti: ni se mogel odločiti, da bi ga okliknil / oklikniti s pozdravom ♪
  12.      okljúk  -a m (ȗ) knjiž. ovinek, zavoj: cestni okljuk / po okljukih sta se spustila s hriba ♦ geogr. močna vijuga reke; meander ♪
  13.      okljúka  -e ž (ȗ) knjiž. ovinek, zavoj: ostre okljuke ceste / mesto v okljuki reke ♪
  14.      okljúkast  -a -o prid. (ȗ) knjiž. ovinkast: okljukasta cesta ♪
  15.      ôklo  -a s (ó) 1. alp. ostri del cepina ali lednega kladiva: zasaditi oklo v sneg 2. zastar. okel: slon si je zlomil oklo / mrožje oklo ♪
  16.      oklofutáti  -ám dov. (á ȃ) večkrat udariti, navadno s plosko roko: planil je predenj in ga oklofutal ♪
  17.      oklòp  -ópa in -ôpa m (ȍ ọ́, ó) knjiž., redko oklep: top z debelim oklopom / oklop želve ♪
  18.      oklópen  -pna -o prid. (ọ̑) oklepen: oklopna plošča je iz stekla / težko oklopno vozilo / oklopna divizija / oklopni avtomobil avtomobil z jeklenim oklepom in z orožjem ♪
  19.      oklópiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) obdati z (zaščitnim) ovojem, oklepom; oklepiti: oklopiti prostor proti prepuščanju žarkov oklópljen -a -o: oklopljen ladijski trup ♪
  20.      oklópnica  -e ž (ọ̑) voj. oklepna ladja: gradnja oklopnic ♪
  21.      oklópnik  -a m (ọ̑) oklepno vozilo: pehota je prišla z oklopniki ● poveljevati oklopnikom nekdaj kirasirjem ♪
  22.      oklopnják  -a m (á) knjiž. oklepno vozilo: za oklopnjaki je šla pehota ♪
  23.      óknica  in ôknica -e ž (ọ̄; ō) 1. okensko krilo: natakniti oknico na okenski okvir; kitanje šip v oknicah 2. nav. mn. priprava na zunanji strani okna za zatemnjevanje, zapiranje okenske odprtine: odpreti, zapreti oknice; zeleno pobarvane oknice ♪
  24.      okníšče  -a s (í) 1. prostor ob oknu: stol je pomaknil v oknišče; obokano oknišče 2. redko okenski okvir: naslonil se je na oknišče ♪
  25.      oknják  -a m (á) star. okenski okvir: okna so šklopotala v oknjakih ◊ vrtn. zaprta greda ♪

   57.036 57.061 57.086 57.111 57.136 57.161 57.186 57.211 57.236 57.261  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA