Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (57.111-57.135)



  1.      ójòj  tudi ójój in ojòj tudi ojój medm. (ọ̑-; ọ̑-ọ̑; ; ọ̑) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ojoj, ali ne bo prepozno; ojoj, krožnik se je razbil
  2.      ojunáčiti  -im dov.) knjiž. opogumiti, ohrabriti: njegove besede so ojunačile moštvo; ojunačil se je in vprašal / uspeh jih je ojunačil spodbudil
  3.      ojúžiti se  -im se dov.) postati pod vplivom južnega vetra toplejši: vreme se je ojužilo; brezoseb. zadnje dni se je ojužilo ojúžen -a -o: na površini je sneg ojužen razmehčan, topeč se
  4.      óka  -e ž (ọ̑) turška, arabska utežna mera, 1,28 kg: kupil je devet ok koruze
  5.      okacáti  -ám dov.) nar. zamazati, popackati: okacati z blatom okacán -a -o: imeti okacano suknjo
  6.      okadíti  -ím dov., okádil ( í) izpostaviti delovanju dima: okaditi steklo ∙ sveče so okadile podobo jo naredile zakajeno // izpostaviti takemu delovanju a) zaradi konzerviranja: okaditi meso b) po ljudskem verovanju zaradi zdravljenja: okaditi bolnika / okaditi z brinjem okadíti se postati črn, umazan od dima: strop se je že okadil okajèn -êna 1. deležnik od okaditi: okajena svetilka; soba je že zelo okajena; gledati sonce skozi okajeno steklo 2. ekspr. (nekoliko) pijan, vinjen: gostje so že okajeni; bil je tako okajen, da ni mogel domov
  7.      okájati  -am nedov. (á) izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja: okajati meso ∙ dim okaja strop ga dela zakajenega
  8.      okajênec  -nca m (é) ekspr. kdor je (nekoliko) pijan, vinjen: še zadnji okajenec je zapustil gostilno
  9.      okajênost  -i ž (é) stanje okajenega: okajenost stropa / ekspr. lotevala se ga je okajenost (rahla) pijanost, vinjenost
  10.      okalíti 1 -ím dov., okálil ( í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: okaliti sabljo, sveder / kovina se da okaliti okalíti se postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer; prekaliti se: v tem boju se je okalila zavednost ljudi
  11.      okalíti 2 -ím dov., okálil ( í) skaliti: okaliti studenec; voda v ribniku se je okalila
  12.      okamnélost  in okamenélost -i ž (ẹ́) lastnost, stanje okamnelega: okamnelost snovi / predramil se je iz okamnelosti negibnosti, togosti
  13.      okamnéti  -ím in okamenéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati tak kot kamen: snov se je zgostila in okamnela; pren., ekspr. v hipu so mu pesti okamnele in udaril ga je z vso silo 2. ekspr. postati negiben, tog: okamnel je od groze, začudenja / obraz mu je počasi okamnel okamnèl in okamnél in okamenèl in okamenél -éla -o: okamnele živali; pred poveljnikom je stal kot okamnel
  14.      okamnína  in okamenína -e ž () pal. okamneli živalski ali rastlinski ostanek iz geološke preteklosti; fosil: najstarejše okamnine; okamnine glavonožcev; pren. te besede so jezikovne okamnine ♦ zool. živa okamnina žival, ki se je nespremenjena ohranila iz geološke preteklosti; živi fosil
  15.      okamníti  -ím in okameníti -ím dov., okámnil in okaménil ( í) ekspr. povzročiti negibnost, togost: strah ga je okamnil / trpljenje je te ljudi okamnilo okamnjèn in okamenjèn -êna -o: okamnjena postava
  16.      okániti  -im, tudi okaníti in okániti -im dov. (á ā; á ā) star. prevarati, ukaniti: pri igri si me okanil; hotel ga je okaniti za posestvo okániti se, tudi okaníti se in okániti se zastar. opustiti, izogniti se: ni se mogel okaniti te misli / okani se neumnosti
  17.      okápati  -am in -ljem nedov. () nar. okopavati: okapati krompir; okapati in zalivati
  18.      okápi  -ja m () zool. večji afriški sesalec, podoben žirafi, Ocapia johnstoni: gazele in okapiji
  19.      okápnik  -a m () grad. navzdol obrnjeni del okenske police, nadstreška, ki preprečuje zamakanje: popraviti okapnik
  20.      okarakterizírati  -am dov. () navesti karakteristične lastnosti, značilnosti; označiti, opredeliti: pisatelja je natančno okarakteriziral / poskušal je okarakterizirati položaj v deželi okarakterizíran -a -o: dobro okarakterizirana oseba v povesti
  21.      okárati  -am dov. (ā) knjiž. opomniti, ošteti: mati ga je okarala; ostro okarati
  22.      okarína  -e ž () muz. otroški pihalni instrument jajčaste oblike, navadno iz žgane gline ali porcelana: igrati na okarino
  23.      okàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima veliko očes: okat krompir // redko ki ima velike oči: okata ženska
  24.      ókati  -am nedov. (ọ̄) lingv. 1. izgovarjati glas o namesto a: okati in akati 2. v ruskem okolju izgovarjati glas o namesto a za pisani o: v tej vasi okajo okajóč -a -e: okajoča narečja
  25.      okazionalízem  -zma m () iz Descartove filozofije izhajajoča filozofsko-teološka smer v 17. stoletju, ki trdi, da je odnos med duhovnostjo in materialnostjo določen z božjim dejanjem: pripadnik okazionalizma

   56.986 57.011 57.036 57.061 57.086 57.111 57.136 57.161 57.186 57.211  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA